Ameriški predsednik Donald Trump je 18. septembra razglasil domače antifašiste, združene v gibanju Antifa, za teroriste. Da bi storili enako, razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah in v desnem delu Evropskega parlamenta. Med najbolj aktivnimi pri tem je izmed slovenskih poslancev SDS-ov Branko Grims.
Že leto dni je v Italiji fašistični pozdrav znova dovoljen, to je bilo videti 26. oktobra v Predappiu v Romanji, rojstnem kraju Benita Mussolinija, ob 103. obletnici pohoda na Rim, ki je naznanil začetek fašističnega dvajsetletja.
Julijska brutalna racija policije na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem ni bila uperjena proti slovenski manjšini, temveč proti antifašističnemu taboru, jo opravičujejo na avstrijskem notranjem ministrstvu.
Vse pogosteje videvamo tudi pri nas doma mazaške kljukaste križe in skrunitve spomenikov antifašizmu ter NOB.
Priznajmo si, da je antifašizem kot človekova in politična drža ter gibanje, nad katerim se je po drugi svetovni vojni, po zmagi nad fašizmom in nacizmom, rodila demokratična Evropa, na udaru, v defenzivi. V vzponu je skrajna desnica, fašistoidna razmišljanja in obnašanje so že del vsakodnevne politike po vsej Evropi in še čez. Na čelu tega pohoda, ne samo na Rim, kar na svet, je Trumpova ideologija.
Tu pa tam se mu bolj ozaveščeni krogi skušajo upreti, kot na primer svetnica Sartorijeva iz neke leve furlanske liste iz Gorice, ki je lani novembra, po razkritju, da je bil Benito Mussolini še vedno častni občan mesta, predlagala kolegicam in kolegom odvzem tega naziva, a večina jo je zavrnila in obdržala dučeja na seznamu goriških eminenc. To je sprožilo ogorčenje zamejskih Slovencev in antifašistov ter enako pri nas, vse do državnega vrha, še posebno v letu evropske prestolnice kulture med Gorico in Novo Gorico. Zunanje ministrstvo je obsodilo poskuse relativizacije zgodovinskih dejstev in njihove zlorabe. SD-jev evroposlanec Matjaž Nemec je terjal ukrepanje goriškega župana Rodolfa Ziberne. Za gibanje Svoboda je nepojmljivo, kar so odločili goriški svetnice in svetniki. "Če želimo v evropskem prostoru ohraniti svobodo in demokracijo, je nujno, da se odločno upremo vsakršnemu poveličevanju fašizma in nacizma, relativizaciji teh zločinskih ideologij in rehabilitaciji njunih idejnih vodij," so zapisali v izjavi za javnost.
A skoraj sočasno se je razkrilo, da je bil Benito Mussolini imenovan za častnega meščana tudi v Piranu in Kopru. Leta 1924. Nadaljnjih poizvedovanjih po arhivih ni bilo, a domneva se lahko, da so mu bili podelili ta naslov, seveda bolj po ukazu prefektov, v vseh slovenskih in istrskih občinah v tistem času še pod Kraljevino Italijo. In eni od koprskih svetnic, Jadranki Šturm Kocijan iz Socialnih demokratov, se je zazdelo samoumevno, da bi se tega nečastnega občana veljalo rešiti s preklicem dodeljenega naziva. A glej ga, zlomka, koprski mestni svet je, čeprav le za en sam glas, ravnal tako kot goriški lani. Podanega predloga ni sprejel. Proti je bil tudi sam župan Aleš Bržan. Pojasnilo, ne dobesedno, a vsebinsko: "Mussolini ni naš častni občan, ker je MO Koper nastala na novo, po vojni in v drugi državi, in delati iz tega cirkus je le brezzvezno dvigovanje prahu. Namesto da bi se povezovali, se znova delimo." In Svoboda, ki je tako odločno odreagirala na Gorico? "Nič več kot populistična gesta, ker nima pravnih posledic in ker so obdobja fašističnih dekretov že zgodovinsko zaključena," tako v njenem imenu podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič. A po mojem je najbolj presenetljivo stališče predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marjana Križmana, da oblast, ki je nastopila po letu 1945, nikakor ni bila pravni naslednik italijanske države, zato tudi sam ne vidi smisla v takšni razpravi.
Vsem tem gospodom, z županom vred, gre povedati naslednje: kakršno koli priznanje za zasluge komurkoli je po svoje neke vrste spomenik, tako kot spominska plošča ali večja skulptura, instalacija ali spominski kompleks. Enak pomen imajo poimenovanja ulic, trgov, ustanov. S spremembo meja in režimov spomeniki ostanejo vse dotlej, dokler niso odstranjeni, bodisi spoštljivo bodisi z gnusom. In tako kot se mesto Koper kiti s svojimi velikimi občani iz tisočpetstoletne zgodovine, od prvega škofa sv. Nazarija preko Vergerijevih, Piera Paola mladega in starega, razsvetljenca Giana Rinalda Carlija, slikarja Vittoreja Carpaccia, kartografa Pietra Coppa, zdravnika Santoria Santoria, glasbenika Antonia Tarsie, škofa Paola Nardinija do pravnika in publicista Carla Combija, in še in še bi jih lahko našteli, enako ohranja, bodi nam to všeč ali ne, svoje častne meščane, med njimi žal tudi Benita Mussolinija.
Zgodovini lahko daš novo razvojno smer, ne moreš pa je izbrisati.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
