Na prvi dan novega šolskega leta se je znova diplomatsko obudil Bled, kot že 20 let v tem času, in si po mojem zaslužil gornji oceni. Fokusiral naj bi se na razmere na Zahodnem Balkanu in na perspektive pristopanja posamičnih njegovih držav k Evropski uniji – prva grožnja človeštvu in izziv sveta, podnebne spremembe, ga ne zanimajo?! A začetek sta v uvodnih nagovorih, razpravah in protestih pred konferenčno dvorano letos jubilejnega Blejskega strateškega foruma zaznamovala dogajanje v Palestini in vojna v Ukrajini.
Protesti sami so ciljali na neodzivnost Zahoda in še posebej EU ter njenih vodilnih ljudi na genocid v Gazi, pri čemer je najhujše besede soodgovornosti in sostorilstva kasirala visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in posredno tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Manj naša diplomacija, ki je v zadnjem letu vendarle pokazala nekaj več sočutja, empatije in poguma pri naslavljanju te teme, morda največ med članicami unije. Priznali smo Palestino, genocidu rekli genocid, uvedli nekaj sankcij na račun Izraela in judovskih priseljencev na Zahodnem bregu, zaveznice večkrat pozvali k enakemu ravnanju, v Varnostnem svetu OZN sprožili vrsto iniciativ za zaustavitev tega masakra.
Sam vse to pozdravljam, a tako kot protestniki na Bledu trdim, da ni dovolj. Pozvati je treba še k pristopu k tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču proti Izraelu, k zahtevi po preklicu pridružitvenega sporazuma z njim s strani EU, k vetu na nadaljnje sankcije proti Rusiji vse dotlej, dokler se enakovredne ne uvedejo tudi proti Tel Avivu. Rad ponavljam, da če si Netanjahu ne zasluži sankcij, si jih nihče ne! Da je Gaza postala simbol našega odnosa do grozodejstev po vsem svetu, je priznala v svojem uvodnem govoru na BSF sama predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Če ne moremo poiskati rešitve za Gazo, kakšno legitimnost nam daje spopadanje s kršitvami človekovih pravic kjerkoli drugje?" je vprašala prisotne.
Zaradi vsega tega je moja ocena za letošnji BSF glede Palestine relativno pozitivna – 4. Nezadostna, kot je razvidno iz naslova, pa je na temo vojne v Ukrajini in načrtovanega nadaljnjega ukrepanja Zahoda na poti iskanja rešitev za njeno končanje. Nedavno je po TV Slovenija eden naših najbolj modrih in izkušenih diplomatov ter poznavalcev mednarodnih dogajanj, nekdanji predsednik republike Danilo Türk, znova posvaril domačo in evropsko diplomacijo ter javnost, da se brez dialoga z Rusijo, samo z demoniziranjem in nenehnimi sankcijami na njen račun, ne bo možno dokopati do miru.
Sprašujem se, kako to, da ta glas, ki ni osamljen – k temu že od začetka vojne pozivajo znane in cenjene slovenske osebnosti, akademiki, diplomati, bivši ministri, tudi nekdanji predsednik Kučan, in drugi intelektualci – ne seže v režnje možganov in uma sedanjih vodilnih dam in gospodov?! Ko je napovedovala pripravo in teme letošnjega blejskega snidenja, sem Tanjo Fajon vprašal, ali je bila povabila tudi ruskega kolego Lavrova ali vsaj veleposlanika pri nas Ejvazova, da bi slišali tudi ruske teze in pričakovanja v zvezi z Ukrajino, a tokrat – večinoma mi odgovarja – je ostala nema. In ko sem slišal gospo Kallas odgovarjati na vprašanje, kaj meni o ostri slovenski retoriki do Izraela – odgovor je bil: "Če hočemo pomagati Palestincem, se moramo pogovarjati tudi z Izraelom." – sem znova uvidel dvojne standarde, ki jim niti mi ne znamo, nočemo, si ne upamo ubežati, kajti "Če hočemo pomagati Ukrajincem (in miru), bi se morali pogovarjati tudi z Rusijo!".
In s tega vidika je bil panel, posvečen vojni v Ukrajini, politično in diplomatsko katastrofalen, ena sama enosmerna, enoznačna in sprenevedava razprava v duhu nadaljnjega izključevanja in demoniziranja Rusije, ki pot do miru v Ukrajini močno razteguje, če že ne kar sesuva. Še ena zamujena priložnost naše diplomacije, da bi stopila korak naprej tudi na tej fronti.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
