Skupina Petrol je v letu 2025 poslovala bolje kot leto prej, vendar zaradi zaostrenih regulatornih pogojev in zahtevnega mednarodnega okolja ni dosegla načrtovanih ciljev. Nadzorni svet ocenjuje, da so rezultati glede na razmere dobri, hkrati pa opozarja na nujnost sprememb regulatornega okvira v Sloveniji, so sporočili iz Petrola na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Petrol je tako ustvaril 6,1 milijarde evrov prihodkov, EBITDA je dosegel 326,6 milijona evrov, čisti dobiček pa 174,2 milijona evrov. Vsi ključni kazalniki so se glede na leto 2024 izboljšali, a so ostali pod načrtovanimi. Razkorak med pričakovanji in realizacijo v družbi pripisujejo predvsem regulaciji cen energentov in višjim stroškom energetskega prehoda. "Dosegli smo stabilno poslovanje in presegli lanskoletne rezultate, vendar ciljev nismo v celoti uresničili," je ob objavi poudaril predsednik uprave Sašo Berger.
Leto 2025 je zaznamovalo nadaljnje zaostrovanje regulacije v Sloveniji, kjer so bile marže omejene tudi na avtocestnih prodajnih mestih, medtem ko je Hrvaška regulacijo odpravila. Prav razlika v pristopu držav po oceni Petrola pomembno vpliva na konkurenčnost poslovanja.
Kot pojasnjujejo ob objavi poslovnih rezultatov, so v Petrolu kljub temu povečali obseg prodaje, predvsem na tujih trgih. Prodaja goriv je dosegla 4,1 milijona ton, kar je šest odstotkov več kot leto prej, prihodki od trgovskega blaga in storitev pa so se zvišali na 662 milijonov evrov. Za investicije so v Petrolu lani namenil 100 milijonov evrov, predvsem v obnovljive vire energije, e-mobilnost in digitalizacijo.
Kako je Petrol posloval v letu 2025
Prihodki: 6,1 milijarde evrov
EBITDA: 326,6 milijona evrov (+4 %)
Čisti dobiček: 174,2 milijona evrov
Kosmati poslovni izid: 768 milijona evrov (+5 %)
Prodaja goriv: 4,1 mio ton (+6 %)
Trgovsko blago in storitve: 662 milijona evrov (+4 %)
Ob poslovnih rezultatih je nadzorni svet obravnaval tudi motnje pri oskrbi z gorivi v Sloveniji marca letos. Te so bile po njihovih ugotovitvah posledica kombinacije dejavnikov – od reguliranih cen in cenovnih razlik s sosednjimi državami do povečanega čezmejnega povpraševanja in kopičenja zalog. Predsednica nadzornega sveta Vesna Južna je bila pri oceni razmer neposredna: slovenski model regulacije cen je po njenem mnenju neustrezen in ne sledi razmeram na trgu. Prav nizke cene goriv v primerjavi s sosednjimi državami so po njeni oceni spodbudile dodatno povpraševanje, kar je prispevalo k motnjam v oskrbi. "Slovenija edina država v Evropski uniji (poleg Belgije in trenutno ponovno Hrvaške), ki ima regulirane cene naftnih derivatov, obenem pa tudi neustrezen mehanizem oblikovanja maloprodajnih cen goriv. Tudi strokovni svet za cene je že pred časom ugotovil, da ni razlogov za regulacijo, a vlada tega ne upošteva," je še zapisala prva nadzornica Vesna Južna.
Uprava in nadzorni svet sta ob tem enotna, da bo za stabilno poslovanje v prihodnje ključna prilagoditev regulatornega okvira. V Petrolu napovedujejo, da bodo vpliv aktualnih razmer na letošnje poslovanje natančneje ocenili ob objavi rezultatov za prvo četrtletje.
