Parada ponosa v Ljubljani: "Zahtevamo, da se predvolilne obljube uresničijo"

Na Paradi ponosa v Ljubljani so udeleženci opozorili, da je mavrični glas pripomogel k rekordni udeležbi na volitvah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

V Ljubljani se je danes s Paradnim dnevom zaključila Parada ponosa z naslovom Čas je za mavrični glas. Organizatorji so pripravili paradno mesto, povorko in kulturni program. V znak podpore skupnosti LGBTIQ+ organizacije bo pred ministrstvom za kulturo ter pred gospodarskim ministrstvom v mesecu juniju izobešena mavrična zastava, parade pa so se udeležili tudi nekateri ministri.

Med stojnicami smo srečali kar nekaj ljudi, tudi zakonskih parov z otroki. "Že več let se z družino udeležujemo omenjene parade, saj menimo, da moramo v Sloveniji imeti vsi enake možnosti, ne glede na spolno usmerjenost in prepričanje," nam je povedala Maja, ki se je dogodka udeležila z možem in otrokoma. Svojo podporo sta prišli izraziti tudi Ula in Ana iz Zagreba, ki že več let živita v izvenzakonski skupnosti. "V Sloveniji imajo skupnosti LGBTIQ+ organizacije že kar veliko podpore, vendar pa ne še dovolj, zato se od nove vlade veliko pričakuje," pravi Ana.

Mavrični glas pripomogel k rekordni udeležbi na volitvah

Udeleženci dogodka v Ljubljani so se sprehodili od Metelkove ulice do Kongresnega trga. "Mavrični glas je pripomogel k temu, da smo se v rekordnem številu udeležile volitev in vplivale na njihov izid. Mavrični glas je dokaz, da spremembe lahko dosežemo," je v nagovoru spomnila Katja Štefanec iz Društva Parada ponosa. Vladi je sporočila: "Zahtevamo, da se vaše predvolilne obljube in naklonjenost pokažejo v praksi!"

Udeležence sta nagovorila ljubljanski župan Zoran Janković in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac, ki je ocenil, da mavričnost ne pomeni prav dosti, če mavrica kot simbol za raznolikost in spoštovanje človekovih pravic za vse ne postane aktivni del naše politike. "Čas je, da naše lepe besede o tem, da nihče ne sme biti spregledan, uresničimo," je dejal.

Nagovore sta imela še predstavnika Beograd Pride Filip Vulović in Lambda Warsaw Krzysztof Kliszczynski, današnjega dogodka pa so se med drugim udeležili minister za delo Luka Mesec, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ministrica za kulturo Asta Vrečko in evropski poslanec Milan Brglez, so sporočili organizatorji.

Ob tem so na ministrstvu za notranje zadeve zapisali, da "v sodobni in vključujoči družbi ni prostora za diskriminacijo, zasmehovanje ali ustrahovanje". Dodali so, da je v ustavi jasno zapisano, da je Slovenija država vseh državljank in državljanov. "Različnost namreč družbe ne siromaši, ampak jo bogati, plemeniti in osmišlja," so poudarili in napovedali, da bo policija danes poskrbela za varnost vseh udeležencev.

Ključni povezovanje in mobilizacija

Tradicionalno je tudi letos celoten politično-aktivistični program obogaten z LGBTIQ+ kulturo in umetnostjo. "Še posebej ponosne smo, da v Sloveniji gostimo nagrajeno britansko pesnico Joelle Taylor. Sicer pa so naše zaveze oblikovane in naš boj se nadaljuje tudi po volitvah," so zapisali v Društvu Parada ponosa. Zato je letošnja parada navdahnjena z močjo civilne družbe, vidnimi spremembami politike, aktivno solidarnostjo ter z motivacijo naše skupnosti, da soustvarja boljšo prihodnost, so dodali v društvu. Društvo Parada ponosa je med svojo kampanjo za mobilizacijo "mavričnih volivk in volivcev" raziskovalo, kako volitve doživlja LGBTQ+ skupnost, kaj potrebuje od nove vlade, kdo so njihovi zavezniki in zaveznice, kako biti skupen boj in kako se stranke opredeljujejo do LGBTIQ+ vprašanj. "Vsakič znova smo spoznali, da so ključni povezovanje in številčna mobilizacija ter jasna zahteva po konkretnih odgovorih," še pravijo v društvu. Na festivalu naslavljajo povezovanje lokalnih LGBTIQ+ skupnosti in potrebe LGBTIQ+ oseb iz ruralnega okolja, vpliv lokalnih in nacionalnih volitev na njihove pravice. V ospredju je so med drugim tudi solidarnost do LGBTIQ+ begunk in beguncev iz Ukrajine, stanovanjska izključenost LGBTIQ+ oseb, svoboda izražanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta