Timotej Milanov
Piratska stranka Slovenije je sprožila pobudo za dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, s katero bi omejili županske mandate na največ dva zaporedna mandata. "Glavni cilj zakona je zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalni ravni ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov," so ob začetku zbiranja podpisov zapisali Pirati, ki opozarjajo, da je problematičnost tako imenovanih "večnih županov" v Sloveniji po zadnjih lokalnih volitvah izpostavil tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. "Ta poziv nikakor ni presenetljiv, saj je na lokalnih volitvah vseh šest "večnih županov", ki so kandidirali že za svoj osmi zaporedni mandat, tega tudi osvojilo. Še sedem pa je županov, ki občine vodijo že od leta 1998 in so tokrat osvojili sedmi zaporedni mandat. Še mnogo več je takih, ki so bili izvoljeni že svoj četrti ali peti zaporedni mandat. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so volivci v kar 51 občinah lahko volili le za enega kandidata. V skoraj vsaki četrti občini torej demokracije sploh ni bilo," opozarjajo Pirati, ki morajo za uspešno vložitev pobude do junija zbrati vsaj 5000 podpisov. Sekretar stranke Jasmin Feratović pravi, da so že zbrali okoli 2500 podpisov. Kot še pove, dobivajo veliko klicev predvsem od ljudi v vzhodnem delu Slovenije, predvsem iz manjših občin, kjer je več primerov dolgoletnih županov. "Iz občin, kot so Gornji Petrovci, Rogaška Slatina in Cerklje na Gorenjskem, se nam javljajo zelo motivirani posamezniki, ki nam pošiljajo razne informacije o tem, kaj se je dogajalo v njihovi občini. Nabira se ogromno zgodb o problematičnem delovanju tamkajšnjih županov."
Kaj pravijo parlamentarne stranke?
Socialni demokrati
Razprave o omejitvi mandatov, ne samo županskih, vnaprej ne zavračajo: "S ciljem, da pretehtamo, ali z omejitvijo, morda tudi spremembo dolžine mandata, najdemo soglasje in boljše pogoje za delovanje lokalnih skupnosti in države. Navsezadnje je volja ljudi tista, ki odloča na vsakokratnih volitvah."
Nova Slovenija
Omejevanju mandatov županov niso naklonjeni: "Volivci so tisti, ki županu na štiri leta podelijo ali prekinejo mandat. V tem trenutku ne vidimo razloga, zakaj bi dobremu in uspešnemu županu preprečevali, da nadaljuje svoje delo."
Levica
Prizadevanje za omejitev mandatov pozdravljajo in ga nameravajo podpreti: "Lokalni veljaki, ki se desetletja obdržijo na oblasti, so recept za klientelizem in brezperspektivnost lokalnega okolja. V Sloveniji smo imeli in še imamo ogromno tovrstnih primerov, ki so skupni nekaterim največjim in nekaterim najmanjšim občinam pri nas." Pri tem dodajajo, da se jim poleg omejevanja dolžine mandata zdi pomembna tudi uvedba instituta ljudskega odpoklica političnih predstavnikov na vseh ravneh. "Prebivalci morajo imeti možnost izrekanja nezaupnice županu in odpoklica voljenih funkcionarjev."
Gibanje svoboda
Predloga še niso podrobno preučili in se zaradi tega do njega še niso opredelili.
SDS
Predloga ne podpirajo. "V mnogih slovenskih občinah komaj najdejo enega kandidata, ker je županovanje na podeželju naporno. Plača župana pa nižja od apanaž nevladnikov," je glede tega na družbenem omrežju zapisal predsednik stranke Janez Janša.
Zagorc: Omejitev verjetno izvedljiva, a ne brez realnih osnov
Profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saša Zagorc meni, da je glede tega kot prvo pomembno vprašanje skladnosti z ustavo, potem pa še vprašanje smiselnosti takšne omejitve. "Če že vnaprej predpišemo, da nekdo ne sme biti izvoljen za župana več kot dvakrat ali trikrat zaporedoma, to pomeni, da vnaprej omejimo možnost tudi nekomu, ki dobro dela. Ustavno sporno to sicer najverjetneje ni, če bi to določili z zakonom, če bi za to obstajali nujni in prepričljivi razlogi in če bi dopustili možnost vnovičnega kandidiranja po premoru, da torej te možnosti ne bi trajno onemogočili. Je pa težko povedati, ali je to smotrno." Prav tako bi bilo potrebno v tem primeru izkazati upravičen razlog za takšno omejitev, dodaja Zagorc: "Verjetno bi morale biti opravljene analize, iz katerih bi izhajalo, da župani, ki več mandatov zasedajo ta položaj, redoma kršijo recimo pravila o integriteti, ali da so občine, ki jih vodijo, pretirano zadolžene. Omejitev mandatov samo zato, ker se nekomu to zdi v redu, pa bi bila vprašljiva. Kot rečeno, bi omejitev verjetno bila izvedljiva, a morajo za to obstajati realne osnove." Zagorc pri tem poudarja, da je župane, ki ne delajo dobro, načeloma vedno možno zamenjati na vsakokratnih volitvah: "Treba je ustvariti okolje, v katerem župani, ki domnevno slabo delajo, ne bodo uspeli na naslednjih volitvah. To povzema tudi angleška fraza, ki se jo pogosto uporablja za uveljavljanje odgovornosti kot bistveni element v demokraciji: "Throw the scoundrels out!" Če so vendarle izvoljeni, očitno volivci menijo, da so dobri, in župani uživajo podporo. Vsak volivec pa ima tudi možnost, da se takemu županu na volitvah zoperstavi kot protikandidat."
Koroška: Od staroste do dvojnih vlog
Najdlje, vse od ustanovitve občine Podvelka in kot najstarejši župan v Sloveniji, je na Koroškem do zadnjih lokalnih volitev županoval Anton Kovše (SD). Veljal je za ljudskega, dostopnega župana, ki je na terenu zagovarjal in spodbujal predvsem cestno infrastrukturo. Naslednji z dolgim stažem v koroški regiji je prevaljski župan Matic Tasič - njegov zadnji in novi mandat sta precej v znamenju obnove osrednje ceste v občini in nejevolje ob zamikih dokončanja del, ki zadevajo tudi občino, čeprav gre za državni projekt. Znan je njegov zaplet iz leta 2009, ko je zaradi imenovanja na mesto predsednika uprave Slovenskih železnic "nepreklicno odstopil z mesta župana," a se potem ni zgodilo, da bi županski stolček zapustil. Dva meseca po drugem krogu zadnjih županskih volitev pa se je upokojil in zdaj opravlja delo nepoklicno. Takrat je za Večer dejal: "Sem tu na občini, zjutraj prihajam prvi in po navadi odhajam zadnji, nič se ne bo spremenilo."
Dolgo, vse od leta 2002, županuje tudi Alan Bukovnik v Radljah ob Dravi in ga konkurenca do zdaj ni ogrozila, je pa bil, ko je bilo to še dopustno in funkciji združljivi, vmes v dvojni vlogi - poslanca in župana - kar se je tedaj odrazilo tudi pri večji uspešnosti v sofinanciranju projektov v občini. (plt)
Toplak: Vsaka občina bi lahko sama urejala vprašanje mandatov
"Omejitve mandatov so v svetu najpogostejše pri predsednikih in ustavnih sodnikih. Nekatere države omejujejo tudi število mandatov poslancev, županov, občinskih svetnikov ali sodnikov," pravi dr. Jurij Toplak, profesor na Alma Mater Europaea in univerzi Fordham v New Yorku. "Ker gre pri omejitvi mandata župana za vprašanje lokalne samouprave, torej za vprašanje, ki zadeva le občino, bi bilo smiselno, da vsaka občina sama ureja omejitev mandatov. Tak poseg v mandate bi bil blažji od tega, kar predlaga Piratska stranka. Zakon bi lahko določal, da občina s statutom lahko ureja omejitev županskega mandata. Tista, ki bi želela omejiti mandat, bi ga omejila. Takšna svoboda občin bi bila skladna z ustavo. Poznajo jo tudi druge države, na primer ZDA," še pove Toplak.
Celjsko: Eh, kaj boš pa doma delal ...
Po porazu dolgoletnega celjskega župana Bojana Šrota (CŽL) na zadnjih lokalnih volitvah, ki je občino vodil od leta 1998, in upokojitvi župana vranskega Franca Sušnika (SDS), ki je ravno tako od leta 1998 oziroma ustanovitve občine županoval, je nedvomni rekorder v dolžini vladanja župan Rogaške Slatine Branko Kidrič (neodvisni kandidat). Občino vodi od njene ustanovitve leta 1994. V kategorijo dolgoletnih županov se je s petimi zaporednimi izvolitvami uvrščal tudi župan Luč Ciril Rosc (SDS), ki pa je že leta 2018, podobno kot Sušnik, napovedal, da bo to njegov zadnji mandat pred upokojitvijo. Pravzaprav so se v regiji župani največkrat zamenjali prav zato, ker se je "stari" župan upokojil. Šele zadnje lokalne volitve so v nekaterih občinah (poleg Celja sta to še Laško in Vitanje) prinesle nova imena. Brez izzivalcev pa je že v drugo bil župan Podčetrtka Peter Misja (neodvisni kandidat), čeprav se, za razliko od večine, celo sam zavzema za omejitev mandatov županov. "Jaz sem bil v začetku - in sem še vedno - pristaš, da bi morali določiti pet- do šestletni mandat. Dva mandata do tri in adijo. V Nemčiji imajo tako. Bi pa morali županom kakšno rento najti, ker mnogi župani potem ne morejo več drugje delati. To bi bila rešitev tudi zame," je pred časom dejal za Večer. "Jaz sem že dvakrat rekel, da bo pa to moj zadnji mandat. Doma imam majhno kmetijo, gozd. A potem te prvi nagovori, pa drugi … Ko ti pa še žena reče, 'eh, pa kaj boš doma delal, če imaš še toliko za zrihtat', pač spet kandidiram." (rp)
Profesorja politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Miro Haček in dr. Simona Kukovič menita, da omejitev županskih mandatov za Slovenijo ne bi bila smiselna. V javno objavljenem stališču med razlogi za to med drugim navajata, da bi omejitev skoraj zagotovo privedla do pojava takoimenovanih slamnatih županov: "Kjer bi v danem trenutku aktualni župan mentoriral prihodnjega župana, ki bi ga formalno zamenjal na županski funkciji. Takšen sistem, kjer bi občino de facto vodil prejšnji župan iz sence, še posebej, če bi bil imenovan za (poklicnega) podžupana, bi bil izjemno škodljiv, saj bi se trenutno relativno transparentno vodenje občin lahko spreobrnilo v zgodbe o političnem botrstvu in izmikanju odgovornosti, kar bi zagotovo povzročilo rušenje zaupanja volivcev v sistem lokalne samouprave."
Pobudi nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer menijo, da gre za preusmerjanje pozornosti in da je lokalna samouprava eden redkih dobro delujočih sistemov v državi. Predsedujoči SOS in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič pravi, da se s stališčem SOS strinja tudi velika večina slovenskih županov, bodo pa maja o tem opravili tudi razpravo. "Za zdaj je prevladujoče mnenje, da ni posebne potrebe po omejevanju mandatov, ker je tako imenovanih večnih županov v 212 občinah sorazmerno malo. Da bi spreminjali zakonodajo za tistih deset županov, je pa morda pretiran ukrep. Več bi bilo treba delati na tem, da se ljudje odločijo za kandidaturo in da župane, ki so označeni za lokalne šerife ter so problematični, procesirajo za to pristojne institucije." Prebilič tudi sam meni, da če nekdo ne dela dobro ali celo protizakonito, je to treba urediti na drugih instancah: "Mi pa hočemo preko tega zakona rešiti problem, ki izhaja iz nečesa drugega."
Od tajnika krajevne skupnosti do 31 let županovanja
Na zadnjih lokalnih volitvah kar osem županskih kandidatov in kandidatk v Spodnjem Podravju, ki so se potegovali za vnovični mandat, sploh ni imelo konkurence, vsi že dolgoletni župani. Med njimi je bil tako tudi župan Žetal Anton Butolen, nekdanji poslanec LDS, ki je župan že od ustanovitve občine, zdaj sedmi mandat. Brez konkurence je bil v Lenartu tudi župan Janez Kramberger, ki vodi občino peti mandat, enako tudi Miro Cvetko (NSi) v občini Sveti Tomaž in Peter Škrlec (SDS), ki je župan že od ustanovitve občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Po drugi strani se je tudi kar nekaj dolgoletnih županov odločilo, da se ne bodo več potegovali za položaj - in tam je bila gneča kandidatov največja. Od županovanja se je tako poslovili tudi z 28 leti rekorder v Spodnjem Podravju, juršinski župan Alojz Kaučič, ki je ob slovesu dejal: "Zadovoljen in zelo ponosen sem na storjeno, čisto vsega pač ne bo nikoli. Juršinci pred 31 leti, ko sem bil še tajnik krajevne skupnosti, in zdaj - res je velika razlika." Za vnovični mandat se niso potegovali tudi dolgoletna majšperška županja dr. Darinka Fakin, v Gorišnici Jožef Kokot ter Silvo Slaček pri Sveti Ani. (hb)
Kovač: Za omejitev, a podaljšanje mandata na šest let
"Že danes imajo nekatere občine težave, da imajo na volitvah samo enega županskega kandidata. Interes za to upada, saj kot župan prevzemaš veliko odgovornost, glede na plačilne razrede pa plačilo ni vedno temu ustrezno. Bojim se, da potem nekatere občine več sploh ne bi imele kandidatov," pravi župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, ki dodaja, da bo spoštoval zakonodajo, kakršna koli bo sprejeta. Nekdanji župan Mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas meni, da bi bila omejitev mandatov smiselna: "S tem bi se tudi onemogočil klientelizem, ki lahko nastane ob predolgem opravljanju funkcije." A hkrati poudarja, da bi moral v tem primeru županski mandat trajati pet let: "Dva štiriletna mandata sta premalo zaradi izvedbe projektov. Zadeva bi morala biti vezana na evropsko finančno perspektivo, ker se na tej podlagi pripravljajo in izvajajo projekti." Župan Mestne občine Celje Matija Kovač verjame, da za uspešno delovanje demokratičnih procesov ni pomembna le večinska podpora, pač pa tudi menjavanje ljudi na položajih: "Glede na naravo dela in trajanje procesov menim, da bi bila primerna omejitev na največ tri mandate oziroma na dva mandata in podaljšanje županskega mandata na šest let."
Pomurje: Ostalo bi jih še samo devet
Če bi zakon podprli v državnem zboru, bi na primer na naslednjih volitvah lahko kandidiralo še samo devet zdajšnjih županov pomurskih občin. Stanko Ivanušič, ki je župan Občine Razkrižje od njene ustanovitve leta 1998, meni, da je takšen predlog popolno nerazumevanje in ponižanje županov. "Ponekod na podeželju bomo v prihodnosti lahko veseli, če bomo sploh dobili župana, glede na to, kako težko je najti kandidata," poudarja in dodaja, da k zanimanju ne pripomoreta niti skromna županska plača niti okrnjen ugled funkcije. Lani je imelo od 212 občin 51 samo enega županskega kandidata, od tega sedem pomurskih. Tudi Uroš Kamenšek, ki je bil lani prvič izvoljen za puconskega župana, ima pomisleke glede smiselnosti predloga, čeprav ga načelno podpira. "Glede na postopke v naši državi nekateri projekti trajajo tudi deset let in več, zato sta tudi dva mandata vprašljiva, da bi župan lahko izpolnil vse svoje želje in načrte ter zadovoljil potrebe ljudi," ocenjuje in spominja, da lahko mandat županov že zdaj omejijo volivci na vsakokratnih volitvah. (rš)
