Ko gre za ohranjanje narave, uporabljajo na ministrstvu za okolje in prostor besednjak iz filmov znanstvene fantastike in napetih trilerjev: eksplozija, interventne skupine, tuje invazivne vrste. Novela zakona o ohranjanju narave, ki je v javni razpravi že od 7. maja, naj bi prinašala rešitve za marsikatero težavo in grožnjo naravi. Tudi zato je ministrstvo prvotni čas za dajanje pripomb podaljšalo za teden dni - do 14. junija. Na torkovi javni predstavitvi pa se je kljub želji po "funkcionalnih rešitvah" tekom vseh pripomb predstavnikov društev, občin in različnih združenj pokazalo, da veliko predlaganih rešitev ostaja še relativno nedodelanih.
Ohranjanje narave kot pravilo
Invazivne tuje vrste se bo določalo z vpisom tako na nacionalni seznam kot prek seznama na ravni EU. Če rastline ali živali povzročijo okrnitev narave, bodo glavno odgovornost za ukrepanje nosili resorji lovstva, gozdarstva, kmetijstva in ribištva. Tudi zasebnim lastnikom pa se bo lahko naložilo, da dopustijo oglede in ukrepe ali da izvajajo preglede in poročajo o stanju. Na ministrstvu pa naj bi obstajala stalna interventna skupina za hitro odstranitev in nujno ukrepanje v javnem interesu, je pojasnila Branka Tavzes.
"Naravna dediščina je ustavno varovana vrednota, ki jo imamo dolžnost ščititi"
Narava potrebuje tudi mir
Cilj zaščite narave, predvsem naravnih vrednot, vodi tudi novo ureditev posebne rabe narave, je povedala Jana Vidic. Na ministrstvu za okolje ugotavljajo, da je sedanja ureditev koncesij neučinkovita. Tudi zato prihaja do izjemno velikih pritiskov na naravne lepote. "Naravna dediščina je ustavno varovana vrednota, ki jo imamo dolžnost ščititi," pravi uslužbenka ministrstva, da je treba zagotoviti trajnostno rabo, ki bo omogočila, da bodo naravne lepote in bogastva lahko spoznavale in uživale tudi prihodnje generacije. Posebno rabo narave, v nasprotju s splošno rabo, zaznamuje pridobitni namen rabe, pa naj gre za rafting, organizirane oglede, snemanje videospotov ali osvetljevanje slapov. "Posegi v naravo so lahko dovoljeni le, če raba brez ureditve ni mogoča, vseeno pa morajo biti ti posegi v najmanjši mogoči meri in obliki," želijo na ministrstvu posebej zaščititi področja, ki so naravna dediščina in vrednota. Tudi s tem, da bi na dve petini razpoložljivega časa omejili možnost organiziranih obiskov in drugo posebno rabo narave.
Naši naravi gre slabo
Naravi v Sloveniji ne gre dobro, v zadnjem poročilu opozarja Zavod RS za varstvo narave ter upa, da bo politika spoznala, da je od narave odvisno človeško življenje - in ustrezno ukrepala. V Sloveniji je za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov je ocenjeno kot slabo.
V poročilu, ki zajema obdobje med letoma 2013 in 2018, je stanje ohranjenosti kot "ugodno" ocenjeno za manj kot tretjino (30 odstotkov) živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. Stanje je za več kot polovico vrst ocenjeno kot neugodno, in sicer za 38 odstotkov "nezadostno" in za 14 odstotkov "slabo". Za 18 odstotkov vrst zaradi pomanjkanja podatkov ni ocene.
Najbolj zaskrbljujoče je stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, sledijo hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji. Najpogostejše grožnje in pritiski so posledica kmetijskih dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogenega spreminjanja vodnih ekosistemov. Največji delež slabe ohranjenosti vrste je pri žuželkah, ki so razmeroma nizko na prehranjevalni verigi. (sta)
Poti in nadzor
Na ministrstvu za okolje in prostor si želijo tudi boljšega sodelovanja z ministrstvom za infrastrukturo, da bi vzpostavili evidenco motornih vozil, ki so namenjena vožnji v naravi, saj želijo to omejiti. Hkrati načrtujejo vzpostavitev sistema, kamor se bo vnaprej prijavljajo vozne trase po naravi - tako za motorna vozila kot za kolesa, ki predpostavljajo neškodljivo rabo okolja. Takšna prijava bi nato izključila vsakokratno posebno prijavo prireditev, dodajajo.
Področje z nejasnostmi glede pristojnosti in financiranja pa predstavlja tudi ključno področje nadzora. Na ministrstvu načrtujejo, da bi nadzor prevzele tudi občinske redarske službe, a ni jasno, ali imajo te primerne strokovne in kadrovske kapacitete, niti ali gre tu za pristojnost lokalnih skupnosti.
