Kot družba smo že sprejeli, da je oglaševanje alkohola in cigaret nedopustno zaradi škodljivosti zdravju. A za nezdrave veljajo tudi sladkane pijače ter sladki in slani prigrizki, oglaševalci teh živil pa pogosto ciljajo celo na najbolj ranljive člane družbe, torej otroke, ki se negativnega vpliva tovrstne hrane na zdravje manj zavedajo. Oglaševanje tovrstnih živil za razliko od alkohola in tobaka ni prepovedano. Še več: korporacije proizvajalke vsako leto vlagajo milijarde oglaševanje hrane in pijače, ki dokazano škodujejo zdravju s preveč sladkorja, soli in umetnih dodatkov. Hkrati pa so bolezni, povezane z nezdravo prehrano, med glavnimi vzroki prezgodnjih smrti tudi v Sloveniji. Da o čakalnih vrstah v zdravstvu na tem mestu niti ne govorimo ...
Zakaj torej v želji po zaščiti zdravja oglaševanje tovrstnih živil ni prepovedano, ko pa še Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 prepoznava oglaševanje, trženje in predstavljanje živil kot enega izmed pomembnejših dejavnikov pri razvoju in ohranjanju zdravih prehranjevalnih navad?
Kot odgovarjajo na ministrstvu za zdravje, obstaja med tobakom in alkoholom na eni strani ter nezdravimi živili na drugi pomembna razlika: "Prepovedi oglaševanja alkohola in tobaka temeljita na skupnih pravilih EU, ki te izdelke obravnavajo kot posebej škodljive za zdravje ljudi, zato je njihovo trženje strogo omejeno ali prepovedano. Pri živilih takšne ureditve na ravni EU ni, saj se živila razlikujejo po svoji hranilni sestavi in vplivu na zdravje, zato celovita prepoved oglaševanja ni pravno mogoča."
In še eno razliko izpostavlja ministrstvo: "Poleg tega tobak škoduje zdravju v vseh oblikah uporabe, medtem ko živila sama po sebi niso nujno škodljiva. Vpliv hrane na zdravje je odvisen od njene sestave ter količine in pogostosti uživanja, zato se urejajo predvsem omejitve oglaševanja živil, ki po prehranskih smernicah veljajo za zdravje manj ugodna."
In kako določajo ta živila, za katere se oglaševanje omejuje? "Direktiva državam članicam omogoča omejevanje oglaševanja živil, ki niso v skladu s prehranskimi smernicami Ministrstva za zdravje, ki slonijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije," razlagajo na ministrstvu.
Tako obstoječa ureditev omejuje oglaševanje tovrstnih živil le v času televizijskih otroških programov. A na ministrstvu priznavajo, da tovrstna ureditev otroke pred neprimernimi oglasnimi sporočili ščiti manj učinkovito, "ker se je način oglaševanja v zadnjih nekaj letih bistveno spremenil in se je preselil tudi, in predvsem, na družbena omrežja." Ker oglasna sporočila segajo prek nacionalnih meja, si države članice EU že prizadevajo za enotno in bolj učinkovito skupno ukrepanje.
Delček učinkovitejše zaščite otrok in mladih naj bi sicer prinesel nov zakon o medijih, uveljavljen 27. septembra 2025, ki je na novo definiral pojem spletnih vplivnežev ter delno uredil njihove dejavnosti. Obenem na ministrstvu v okviru nacionalnega programa pripravljajo pravne podlage za označevanje živil, kar bo vplivalo na večjo razpoznavnost živil z ugodnejšo prehransko sestavo, pri ozaveščanju prebivalcev pa sodelujejo tudi s potrošniško in drugimi nevladnimi organizacijami..
