Tako bistvene ugotovitve kot kontroverzne sklepe preiskovalne komisije pod vodstvom poslanca Svobode Aleša Rezarja glede aretacije ruskih vohunov je državni zbor sprejel z navadno večino glasov. Parlament je tako politično razbremenil predsednika vlade Roberta Goloba, nad katerega so se zgrnili očitki, da se je v zaključku leta 2022 vpletal v aretacijo ruskih vohunov. Državni zbor je s sprejetjem sklepa potrdil, da sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in začasni šef policije Boštjan Lindav na zaprtem delu seje preiskovalne komisije "z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev postavila osebne politične in karierne interese pred nacionalne interese javne varnosti Republike Slovenije".
Državni zbor s sprejetjem sklepov nalaga preiskovalni komisiji, da pristojnim organom kazenskega pregona zoper Boštjana Lindava naznani sum storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe. Preiskovalna komisija bo zoper Tatjano Bobnar "zaradi utemeljenega dvoma v njeno zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov sprožila postopek varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov". Bobnar in Lindav sta ob tem zgrožena in pravita, da gre za njuno politično likvidacijo, ker sta si upala javno spregovoriti o političnih pritiskih na policijo. Po naših informacijah zgodba s tem še zdaleč ni končana. Neuradno bi tudi Lindav in Bobnar utegnila vložiti kazenske in odškodninske tožbe zoper državo in posameznike iz političnih vrst.
Odvetnik Tatjane Bobnar: Montiran in maščevalen postopek komisije
Na dogajanje v državnem zboru se je v izjavi za javnost v imenu Tatjane Bobnar odzval njen pooblaščenec Luka Švab: "Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Tako vsaj piše v Ustavi Republike Slovenije. Vsak je odgovoren za svojo vest in ravnanje, najprej pred samim seboj in tudi pred drugimi. S stranko bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito njenih temeljnih človekovih pravic, ki so ji bile, tako kot tudi Boštjanu Lindavu, kršene v tem, po našem mnenju montiranem in maščevalnem postopku komisije, z vmesnim poročilom, polnim manipulacij in neresnic. Prav tako bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za ugotavljanje odgovornosti vpletenih. Danes so bila načela pravne države, na katera se vsi tako sklicujejo, grobo poteptana. Ostati zvest resnici in vrednotam je vedno najmočnejši odgovor na laži. Resnica in pravica, pa če jo še tako teptajo in skrivajo, prej ali slej pride na dan. Tudi v tem primeru bo tako."
Bistvene ugotovitve preiskovalne komisije je podprlo 44 poslancev, proti jih je bilo 32. Predlagani sklep Rezarjeve komisije je podprlo 38 poslancev, 31 jih je bilo proti. Podporo sklepom je namenila velika večina poslancev največje vladne stranke z nekaj izjemami (Urška Klakočar Zupančič, Uroš Brežan, Darko Krajnc, Dejan Süč, Tine Novak, Dean Premik). V poslanski skupini SD so trije poslanci (Jani Prednik, Meira Hot in Jonas Žnidaršič) podprli sklep, ostali so bili vzdržani ali niso glasovali. Glasovanja se je vzdržala poslanska skupina Levice z izjemo Mihe Kordiša, ki je glasoval proti. Opozicija je sklepom nasprotovala z izjemo poslanca NSi Janeza Žaklja, ki pravi, da je pritisnil napačno tipko in sklep pomotoma podprl.
Lindav: Kdo si bo še upal spregovoriti?
Boštjan Lindav se je takole odzval na dogajanje v državnem zboru: "Potrditev bistvenih ugotovitev in sklepov Rezarjeve komisije, ki jih je danes podprla večina poslancev Gibanja Svoboda ob podpori posameznih poslancev Socialnih demokratov in pilatovski potezi vzdržanja glasovanja Levice in preostalih poslancev koalicijskih strank, predstavlja zaključek prvega polčasa procesa, ki so ga zaznamovale procesne zlorabe, neobjektivnost in kršenje temeljnih pravic. Pa vendar današnje dejanje v državnem zboru ne predstavlja zaključka te zgodbe, saj bom v nadaljnjih postopkih uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojih pravic in dokazovanje odgovornosti vpletenih. Rezultat glasovanja me ne preseneča, je pa jasen dokaz, kako so programi, ideje in načela navedenih treh političnih strank, v katerih zagovarjajo spoštovanje pravne države, človekovih pravic in poštenost mrtva črka na papirju, pesek v oči volivcem. Ne glede na vse se mora javnost zavedati, da v tem primeru ne gre za Boštjana Lindava in Tatjano Bobnar, ampak gre za vprašanje politične neodvisnosti represivnih organov, enakih pravic v postopkih pred državnimi organi, procesno varstvo temeljnih pravic in načela pravne države. Z današnjim glasovanjem so bili politično obračunavanje z ljudmi, ki opozarjajo na domnevne zlorabe oblasti, nezakonitosti, kršitve načel pravne države, prirejanje pravnih norm, nespoštovanje pravne države in manipulacije, legalizirani kot dopustna sredstva za dosego cilja. Ob takšnem ravnanju najvišjih državnih organov se sprašujem, kdo si bo še upal spregovoriti, kje so reakcije institucij, ki naj bi branile človekove pravice in demokracijo? Molk je glasen in lahko je usoden."
Poslansko skupino Svoboda medtem zapušča prekmurski poslanec Tine Novak, ki se pridružuje Anžetu Logarju in Evi Irgl. Člana Demokratov sta predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič že podala pobudo za ustanovitev samostojne poslanske skupine, v kateri morajo sodelovati najmanj trije poslanci. Pred večerno sejo sveta stranke je Logar povedal, da sta s poslancem Novakom začela sodelovati v delegaciji DZ v parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse): "Tam sva ugotovila, da podobno gledava na razvoj Slovenije, da imamo veliko potencialov, ki jih je treba razviti in jih lažje razvijamo, če sodelujemo. Že kar nekaj časa sva se pogovarjala o skupni poti."
Novak za medije ni dosegljiv, je pa vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič potrdila, da so v največji vladni stranki prejeli Novakovo izstopno izjavo. Kot je dejala, so bili v poslanski skupini nad njegovo potezo presenečeni in tega niso pričakovali, poroča STA. Po besedah Avšič Bogovič so še bolj razočarani nad tem, da se pridružuje stranki Demokrati pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega poslanca SDS Logarja. Gre za satelit, stranko, ki bo nekoč, če bo imela to priložnost, sodelovala v vladi Janeza Janše, je izpostavila. Svobodo po odhodu Novaka zastopa 39 poslancev, koalicija pa ima dobro leto pred volitvami enega člana manj. Na začetku mandata je stranka Roberta Goloba v parlamentu združevala 41 poslancev. Novembra 2023 je iz poslanske skupine izstopila Mojca Šetinc Pašek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
