V pismu bralcev piše, da naj bi zgradili hidroelektrarne na zgornjem toku Savinje, eno na Muri, eno na Idrijci ter eno na sotočju Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Z izgradnjo teh elektrarn naj bi uredili okolico rek, preprečili poplave in proizvedli toliko električne energije, da jedrska energija ne bo več potrebna in energije ne bi bilo več treba uvažati.
Za lažjo predstavo, koliko energije bi bilo mogoče proizvesti iz teh elektrarn, navajam nekaj številk. Vse elektrarne na Dravi letno proizvedejo približno 22 odstotkov vse slovenske električne energije. Elektrarne na Savi in Soči proizvedejo na vsaki reki približno 7 odstotkov električne energije. Slovenski delež energije iz jedrske elektrarne Krško znaša približno 25 odstotkov celotne slovenske proizvodnje. Te številke sicer nekoliko nihajo iz leta v leto, a ostajajo v tem okviru. Če bi res zgradili elektrarne, ki so omenjene v pismu, bi te po grobi oceni prispevale manj kot en odstotek k celotni proizvodnji – in to nima nikakršne zveze z novo jedrsko elektrarno.
Dodajam še naslednje: vse to, kar sem zapisal, ni kaka posebna znanost, ampak nekaj osnov o oskrbi države z električno energijo. Vse številke je možno preveriti tudi na internetu. Dejstvo pa je, da je treba vsaj nekaj osnov poznati, če se želiš resno pogovarjati o oskrbi države z električno energijo. To o (ne)poznavanju oskrbe z električno energijo velja tudi za različne civilne iniciative.
Bojan Suhodolčan, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
