Večer je 21. 1. 2026 ponatisnil članek, objavljen v Fokuspokusu, o minimalni plači, v katerem Darinka Pavlič Kamien problematizira ministrovo primerjavo med svojim predlogom in milijonsko plačo bančnega direktorja, ki opozarja, da dvig minimalne plače ni preprosta poteza.
Za zagovarjanje visoke plače uvaja pojem "moralne" matematike, v kateri tisti z visoko plačo nima pravice do besede, tisti z nizko pa ima vedno prav. Nizka plača po razumevanju DPK ni niti nagrada niti kazen za uspešne. Je jasen sistemski mehanizem, ki vpliva na stroške dela, konkurenčnost, inflacijo, zaposlovanje, javne finance. Joj, koliko nesmislov.
Seveda so plače najetih poslovodnih mogotcev, dogovorjene z lastniki, motivacijske in deloma odvisne od poslovnih uspehov in dobičkov. Nizke plače zaposlenih znižujejo poslovne stroške in omogočajo večje dobičke. Zaposlenim pa ne omogočajo kriti minimalnih življenjskih stroškov, med katere sodijo tudi provizije za ves bančni plačilni promet.
Če podjetje ne more normalno poslovati, ker ne pokriva stroškov poslovanja, potem pač ni ekonomsko upravičeno. Če pa ustvarja dobičke na račun plač, ki zaposlenim ne omogočajo normalnega življenja, potem jih nekdo krade. Kdo pa je pokrival izgube bank? Moralna ali politična matematika?
DPK ima očitne težave tudi z razumevanjem pojma delo. Delo poslanca in delo vseh, ki so plačani iz javnih proračunskih sredstev, zanjo niso delo. Delo je le breme, ki ga na svojih ramenih nosijo prvorazredni menedžerji? Koliko bank so spravili na boben oziroma v tujo last?
Seveda je razprava o etiketiranju povsem nepotrebna in je verjetno ne bi bilo, če je ne bi načeli prav tisti, ki zagovarjajo zatečeni sistem vrednotenja dela: izbrancem veliko, ljudstvu pa malo. Tudi predvolilni čas jemlje predlogu o minimalni plači normalno legitimnost, saj v urejeni državi, za katero smo se odločali na plebiscitu, ni bilo predvideno, da bo vedno več delavcev podplačanih zaradi pohlepa po dobičkih.
Vsekakor gre prisluhniti tistim redkim odgovornim gospodarstvenikom, ki opozarjajo, da je taka plačna razmerja potrebno ustrezno pravočasno načrtovati v izogib nestabilnostim, ki jih povzročajo. A predlog, da naj bo pošteno delo plačano najmanj toliko, da lahko normalno živiš, ni ministrova napaka.
Kaj je prav, bodo lahko povedali volivci.
Andrej Kocuvan, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
