Društvo novinarjev Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v zvezi z odpovedjo zadnje oddaje Tarča na RTV Slovenija in nasprotujoče si razlage, ki se pojavljajo v javnosti, zakaj se je to zgodilo. Takšni dogodki vplivajo na zaupanje javnosti v javni medij in novinarstvo kot celoto.
Menimo, da se vpleteni premalo zavedajo svoje odgovornosti do javnosti. Uredniki in vodstvo imajo dolžnost zagotavljati profesionalne in avtonomne pogoje za delo uredništev, obenem pa prevzemati odgovornost za uredniške odločitve. Če uredništvo in ustvarjalci ter novinarji ne sprejemajo legitimne uredniške presoje in strokovne kritike, je to na škodo javnosti, ugleda javnega medija in celotnega novinarskega poklica.
Posebej opozarjamo na pomen programskih in etičnih standardov, ki so temelj javnega medija. Ti standardi niso omejitev svobode novinarskega dela, temveč nujni okvir, ki zagotavlja verodostojnost, profesionalnost in zaupanje javnosti. Tako kot je dolžnost novinarjev in urednikov oddaj, da objavljajo preverjene, uravnotežene in odgovorne informacije, je enako dolžnost odgovornih urednikov in vodstva, da varujejo uredniško neodvisnost in preprečujejo kakršnekoli politične, ekonomske ali institucionalne pritiske.
Posebno pozornost namenjamo tudi vprašanju novinarske solidarnosti. Novinarji si ne smemo biti konkurenca v smislu medsebojnega spodkopavanja, diskreditiranja ali razdeljevanja na "naše" in "vaše". Takšna logika koristi predvsem tistim, ki želijo oslabiti in dolgoročno uničiti neodvisno novinarstvo. Novinarska solidarnost pomeni skupno zavzemanje za profesionalne standarde, svobodo izražanja, uredniško avtonomijo in dostojanstvo poklica.
Na koncu poudarjamo, da so tovrstni konflikti vedno na škodo javnosti, ki od javnega medija pričakuje kakovostne, neodvisne in verodostojne informacije. Zaupanje v medije se gradi počasi, izgublja pa zelo hitro. Prav zato mora biti skrb za profesionalne standarde, etiko, transparentnost in medsebojno solidarnost skupna odgovornost vseh – novinarjev, urednikov, vodstva in nadzornih organov. Le tako lahko javni medij izpolnjuje svojo temeljno vlogo: služiti javnosti in demokraciji, ne pa interesom posameznih skupin ali pritiskom katerekoli strani.
