Mnoge družine se v teh dneh soočajo z resnimi osebnimi in odnosnimi težavami – kako naj živimo in preživimo ta skupni čas? Kaj bodo ves ta čas počeli otroci in kaj bova počela midva? Naenkrat ima družina na voljo veliko časa – in mnogi se pravzaprav ne znajdejo v vsem tem "času".
Na šolah za starše velikokrat govorimo o škodljivih vplivih zaslonov (tablice, pametni telefoni, igranje igric, računalniki …), povemo, kako pri otrocih poškodujejo možgane, kako zavirajo inteligenco, uničujejo poglobljeno razmišljanje, koncentracijo, strukturirano mišljenje in argumentiranje, ustvarjalnost in kreativnost, domišljijo, ki je po Einsteinu osnovni pogoj za genialnost, individualnost, izredno kvarno vplivajo na samopodobo in samozavest …
Veliko novejših znanstvenih raziskav kaže na enako škodljiv vpliv zaslonov na možgane, kot ga povzročajo trde droge, na primer kokain in heroin. Zasloni povzročajo odvisnost in ogromno otrok in mladostnikov je pravzaprav zasvojenih z zasloni. V svetu se vse bolj uveljavljata izraza digitalni kokain in digitalni heroin. Seveda ima tudi ogromno staršev težave z zasvojenostjo z zasloni in velikokrat damo staršem za domačo nalogo, da opravijo test zasvojenosti, ker se mnogim zdijo te trditve skorajda absurdne, da preverijo, ali imajo težave z odvisnostjo od televizije. Naloga je: za tri mesece izvleči televizijski kabel. Česar seveda, še posebno zvečer, ne sme nadomestiti noben drug zaslon (telefon, tablica …). Že po kakšnem tednu se zelo dobro pokaže, kakšna je situacija. Večletne izkušnje so identične: za to "postno akcijo" se jih vedno odloči samo nekaj (tudi če skupina šteje več sto staršev), vzdrži skorajda nobeden. Ko se spet srečamo čez nekaj mesecev, povedo vedno enako: kaj bova midva z možem/ženo zvečer počela? Naenkrat je bilo ogromno časa, pojavila se je nekakšna tesnobna praznina in nisva vedela, kaj s tem narediti.
"Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje."
Lev N. Tolstoj
