Točno na današnji dan pred letom dni smo v Sloveniji izvolili evropske poslance. Osem mandatov, kolikor jih Sloveniji pripada v Evropskem parlamentu, so volivci razdelili enakomerno med oba politična pola, desnega in levo-liberalnega. Na zmagoviti listi SDS in SLS so bili izvoljeni Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. Desnici je mandat prinesla tudi Ljudmila Novak na listi Nove Slovenije. Na levi strani pa sta po dva mandata pripadla SD in LMŠ. Tanji Fajon se je pridružil Milan Brglez, na listi LMŠ pa sta bila izvoljena novinca, Irena Joveva in Klemen Grošelj.
Politika po koncu velike koalicije
Prvo leto delovanja Evropskega parlamenta (EP), katerega delo sta najbolj zaznamovala brexit in epidemija covida-19, smo analizirali s pomočjo dr. Marka Lovca s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. "Po volitvah lani smo rekli, da je konec velike koalicije in da se bo povečala razdrobljenost, s tem pa tudi nestabilnost. Predsednica komisije je bila potrjena z relativno tesno večino, očitno ni prepričala vseh v novi koaliciji, prepričala pa je nekatere izven, tudi nekatere konservativce in reformiste," razmerje sil v EP, kjer ni več klasične velike koalicije med Evropsko ljudsko stranko (EPP) in Socialisti (S&D), oriše Lovec. Poleg tega je izpostavil še spremembe v političnih skupinah in spremenjeno vlogo držav v njih. Ob tem so se januarja po brexitu karte malenkost premešale, zdaj EP šteje okoli 50 poslancev manj, slika pa je zato nekoliko bolj podobna tisti v prejšnjem sklicu - nekoliko so pridobili EPP in S&D, izgubili pa liberalci Renew in Zeleni, ki so bili presenečenje lanskih volitev.
Zelena tematika je nedvomno zaznamovala prvo leto delovanja EP. Konec lanskega leta je EP razglasil podnebno krizo in s tem podprl nosilno politično zgodbo nove Evropske komisije. "Evropa naj bi postala podnebno nevtralna, to pa je povezano s povečano podporo zelenim strankam na zadnjih volitvah, strateškim pozicioniranjem napram ZDA in Kitajski, iskanjem smisla supranacionalnih institucij, ki jih najeda upad legitimnosti, ter spremembo generacij," obrat v zeleno razlaga Lovec. Letos je EK sproducirala celo serijo strategij in načrtov v okviru zelenega dogovora - od klimatskega zakona do industrijske politike, kmetijstva in prehrane, biološke raznovrstnosti. A v veliki meri gre za že poznane stvari v novi embalaži, opozarja Lovec in dodaja: "Sedaj se bo s tem moral ukvarjati tudi parlament. Prvi obrisi razprav kažejo na razdeljenost - parlament želi več denarja, ki pa ga države ne želijo dati, zato poslanci bolj konservativnih skupin ustavljajo nekatere bolj napredne ukrepe. Ob povečani razdrobljenosti in vseprisotnem skepticizmu se poslanci vse bolj obračajo k nacionalnim razpravam, s tem pa evropski politični sistem doživlja dodatno erozijo."
Z nadstavbe letijo opeke
Zgodba letošnjega leta je tudi večletni proračunski dogovor, ki se mu pridružuje še dogovor o naložbenem paketu za spodbujanje gospodarstva po koronakrizi. Predvidoma bo EK svoje predloge objavila jutri. "Že v prejšnjih krizah se je pokazalo, da se je okrepila vloga držav članic napram posameznim skupnim institucijam, ker slednje nimajo niti ustreznih virov, niti infrastrukture, niti politične podpore," izpostavlja Lovec. Evropske institucije, tudi EP, se kažejo zgolj kot nadstavba. "Ko se stavba trese, pa s strehe letijo opeke. Tako je bil tudi EP od marca na pol prazen, ključne stvari pa so se dogajale med prestolnicami in občasno na ravni EK. Tudi evropski poslanci so se vse bolj vključevali v nacionalne razprave, tudi pri nas, kar je pozitivno z vidika tega, da vedo, kje so njihovi volivci, slabo pa z vidika, da pogosto ne govorijo o evropskih temah, temveč lokalnih," izpostavi Lovec.
Kot zadnje, a ne najmanj pomembno naš sogovornik izpostavi vprašanje pravne države, pri čemer je EP zahteval bolj odločno ukrepanje proti Madžarski in Poljski, v dogovarjanju pa je tudi mehanizem, ki bo institucije pravne države vezal na kohezijska sredstva. "Glede tega se zdi, da se je velik del koalicije v EP poenotil, bomo videli, kako dosledni bodo na koncu v EPP, tudi glede njihovega članstva", zaključi Lovec.
Po covidu-19 več Evrope
Klemen Grošelj (Renew/LMŠ): "Kljub vsem spremembam se je ohranila relativno močna proevropska večina v EP. V soočanju se koronakrizo se je izkazalo, da EP ima to večino in je pomembno dejstvo pri delovanju EP tudi v prihodnje. Zadovoljen sem, da se je kljub krizi ohranil zalet za zeleno transformacijo. EP je ravnokar začel intenzivno delati, pridobiva tempo delovanja. A delovanje na distanco ima določene ovire in ima vpliv na delo v EP. Slovenski evropski poslanci pri nekaterih temah nismo našli skupnega jezika, kar je bilo tudi pričakovati. Upam, da bomo v prihodnosti na skupnih točkah zmogli najti skupni imenovalec. Mogoče pa je to tudi napredek, da prav izrazitih konfliktov glede na razgreto politično ozračje v Sloveniji med nami ni bilo. Pred nami je precej izzivov, še marsikaj dramatičnega se bo dogajalo. Moja ocena je, da po covidu-19 ne bo moglo biti manj Evrope, ampak več. Sam se bom pa osebno trudil, da bomo imeli boljšo Evropo."
Pestro leto
Franc Bogovič (EPP/SLS): "Leto je bilo nedvomno pestro. Prvi meseci po evropskih volitvah so bili namenjeni zlasti konstituiranju novega parlamenta, nato še konstituiranju nove Evropske komisije, ki se je zavleklo. Zaradi široke koalicije je delo bolj kompleksno, kot je bilo v preteklosti. Poleg brexita in zelenega dogovora so ves čas tekle priprave na novo evropsko perspektivo. Z izstopom Velike Britanije so se delno spremenila razmerja sil v EP, ravno tako članstvo v nekaterih parlamentarnih odborih. Veliko prahu je dvignila tudi zavrnitev začetka pristopnih pogajanj za Severno Makedonijo in Albanijo s strani Evropskega sveta. Naša pozornost je bila usmerjena tudi na dogajanje na grško-turški meji in na rusko-turško napenjanje mišic v Siriji. Marca je Evropo pretresla pandemija novega koronavirusa, EP se je na srečo uspel hitro prilagoditi, zato smo lahko svojo pozornost nemudoma usmerili v reševanje posledic koronakrize."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
