Urška Mlinarič
Zdravstvena nega (medicinske sestre, zdravstveni tehniki in bolničarji) zagotavlja zdravstveno varstvo, in če želimo, da tako ostane, je treba omenjenim zaposlenim določiti jasne pristojnosti, kaj lahko kdo dela, in jih za to delo tudi plačati. Na altruističen način se stvari ne bodo več dale reševati. To je sporočilo Monike Ažman, predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege, ki je tudi organizirala razpravo z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več. Dosedanji apeli medicinskih sester, da jih kronično primanjkuje, zato je skrajni čas, da se odgovorni v zdravstvu premaknejo in nekaj naredijo, pa doslej niso zalegli. Celo več. Minister za zdravje Samo Fakin je že v začetku mandata ugotavljal, da stvari niso tako alarmantne in da je kadrovski primanjkljaj mogoče rešiti s prerazporeditvami. A podatki, pravi Birigita Skela Savič, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester, kažejo, da je v letu 2017 samo v bolnišnicah primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege. "A ekonomski vidik je pred strokovnim, ko gre za zagotavljanje dodatnega strokovnega kadra," je opozoril Brane Bregar, predsednik razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego pri ministrstvu za zdravje. Spomnil je, da je ta kolegij že soglašal z dokumentom o poklicnih kompetencah v zdravstveni negi, zato ni jasno, zakaj še vedno ni podpisan. "Očitno se ne zaupa stroki," je ocenil Bregar, ki pravi, da se z vsakim ministrom zgodba začne na novo.
Omenjeni dokument je temelj za to, da bi se določilo, kakšne so pristojnosti kadra v zdravstveni negi in koliko bo za to plačan. Zdaj se namreč dogaja, da morajo tehniki v zdravstveni negi zaradi pomanjkanja opravljati delo diplomiranih medicinskih sester, a za to ne prejmejo primernega plačil.
