"Med kristjani je razširjena neverjetna sposobnost, da se sovražimo med seboj. V Cerkvi, tudi v Cerkvi na Slovenskem, je veliko bojev in delitev. Zaradi teh razprtij Cerkev umira. Raznolikost mnenj znotraj Cerkve je dobra in zdrava, vendar se ne sme sprevreči v nasprotujoče si tabore. To nasprotovanje povzroča duhovno sušo, Slovenija pa duhovnost potrebuje. Drama Cerkve našega časa je v tem, da se preveč ukvarjamo sami s seboj, s svojimi igrami moči. Tako nismo sposobni, da bi v polnosti živeli svojo vero v razmerah, v kakršnih se je sedaj znašel svet in Cerkev. Zdi se, da se v teh okoliščinah udobno počutijo samo tisti katoličani, ki se imajo za dokaj tradicionalno manjšino. Slovenski škofje, duhovniki in laiki pa morajo najti svoje mesto v pluralni družbi, v kateri vera ni več edina oporna točka, tudi implicitno ne. To je velikanski in težek izziv."
To oceno stanja je od nuncija dr. Jean-Marie Speicha, papeževega diplomata v Sloveniji, v nedeljo slišal novi novomeški škof dr. Andrej Saje. In seveda naslavlja tudi vse ostale člane Slovenske škofovske konference. Drugi letos je že Saje v očitni novi liniji slovenskih katoliških škofov, imenovan od papeža Frančiška, po postopku, ki ga je v Sloveniji v papeževem imenu vodil Francoz iz Strasbourga na nemško-francoski meji Speich. Spomladi je bil za novega škofa v Celju, tretjega po vrsti od nastanka novih škofij leta 2006, imenovan biblicist dr. Maksimilijan Matjaž (1963, Črna na Koroškem).
V nekaj letih bo škofovska konferenca precej predrugačena
Vatikanski "upravitelj" deluje
Kot že prej Matjažu je nuncij koordinate nakazal tudi premočrtnemu, doktrinarno trd(n)emu Sajetu, zadnjemu novemu med škofi, ki pa je v vrhu Katoliške cerkve praktično ves čas. Bil je že tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja pa pozneje tiskovni predstavnik in predvsem generalni tajnik SŠK deset let do 2013. Malokdo tako dobro pozna vse cerkvene programske premike in tudi zavore ter blokade in razloge za njih, od blizu je leta in leta gledal položaj v cerkveni Ljubljani, na sedežu metropolije. Zdaj bo po rojstnem listu Dolenjec iz Mirne Peči (letnik 1966), doktor cerkvenega prava, drugi novomeški škof - po upokojitvi prvega, Andreja Glavana, ki je na škofovsko mesto pred petnajstimi leti prišel iz Ljubljane, kjer je bil pomožni škof.
Očitna je kadrovska pomladitev. Gledamo novi personalni val v tukajšnji zaspali Katoliški cerkvi in novo ali vsaj osveženo smer. Frančiškovo. Z aktivnim nuncijem, ki se je, gotovo z žegnom vatikanske centrale, tukaj pa tudi ob tihih odporih in nevajenosti v stari strukturi, postavil tako rekoč kot cerkveni upravitelj.
Nova škofa ne bosta dolgo ostala edina in tudi ne nujno, da za zmeraj na pravkaršnjih funkcijah. "V naslednjih letih bo eden od njiju verjetno odšel v Ljubljano oziroma Maribor," razmišlja koordinator zadnjega programskega načrta Katoliške cerkve v Sloveniji Branko Cestnik. V nekaj letih lahko pričakujemo precej predrugačeno škofovsko konferenco, ko se bodo starejši umikali.
"Vemo, da se krščanstvo na Slovenskem še vedno predstavlja, čeravno na precej neizrazit in nejasen način, kot dejavnik družbene povezanosti, družbene identitete in narodovega spomina. Odprto ostaja vprašanje, ali naj bo danes Cerkev muzej in škofje čuvaji tega muzeja. Gre za to, da na novo izumimo primeren slog krščanskega življenja in primeren način škofovanja," je nuncij Speich tudi rekel na Sajetovem posvečenju. Po svoje tudi kontradiktorno, ker je bila prav umestitev Sajeta zelo tradicionalna, skoraj klerikalna, s predkoncilskimi elementi, je opazil Cestnik.
Nuncij Speich: "Drama Cerkve je v tem, da se preveč ukvarjamo sami s seboj, s svojimi igrami moči"
Cerkev in vernik tukaj potrebujeta vzgon, in to po principu sinodalnosti, ki nikogar ne izključuje, navaja pa k soodgovornosti. Na Cerkev smo navajeni gledati kot na dobro urejeno hierarhijo, tako nuncij. Papež Frančišek pa od Cerkve tretjega tisočletja pričakuje sinodalnost nad klerikalnostjo, ki med drugim ignorira laike. Pričakuje obrnjeno piramido. Škof je v tej logiki prvi misijonar, ki gre ponovno evangelizirat.
Oba nova škofa sta (še) v startnih hišicah in na očeh v zvezi s prvimi potezami. Oba, Saje in Matjaž, oba vidna intelektualca in ne nazadnje tudi dobra retorika, sta prišla v škofiji, ki finančnih ali problemov s spolnimi zdrsi, na kar vse je papež zelo občutljiv in ostro reagira, nimata, pravi Cestnik. Bo pa moral na primer celjski škof hitro delati v smeri novih kadrovskih (in pravnih) rešitev zaradi pomanjkanja duhovnikov, kar bo vsako leto samo še večji problem. V Cerkvi bo treba vzpostaviti nove organizacijske oblike na primer laičnega sovodenja župnij. Vključno verjetno z aktivnejšo vlogo žensk.
Svež veter in stari, konzervirani problemi
"Imenovanje za škofa, ki je bilo za mnoge presenečenje, ga je doletelo v zelo dobri fizični, psihični in duhovni kondiciji. Pripravljen je na nove izzive, ki čakajo slovenske katoličane in našo širšo družbo. Škof Saje je človek dialoga, zna poslušati, je učljiv in odprt za sodelovanje. Podobno kot pred nedavnim novoimenovani celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je tudi dr. Saje vrhunski intelektualec, ki je že v času svojega študija v Rimu začel graditi prijateljske vezi s številnimi kolegi po vsem svetu. Pri oblikovanju vizije svoje škofije in celotne Cerkve na Slovenskem bo lahko vključil mnoge izkušnje iz drugih držav. Prepričan pa sem, da bosta oba nova škofa prisluhnila predvsem potrebam in željam vernikov in drugih prebivalcev njunih škofij ter skušala skupaj s svojimi duhovniki in vernimi laiki oblikovati poti za duhovno prenovo," tako svež veter za Večer ocenjuje dr. Roman Globokar, predstojnik katedre za moralno teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in novi rektor ljubljanskega bogoslovnega semenišča.
O dolenjskem rojaku Sajetu, od 2003 tudi sodniku na ljubljanskem metropolitanskem cerkvenem sodišču, Globokar spomni še, da je vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab v Cerkvi: "Zagovarjal je ničelno toleranco do spolnih zlorab, zavzemal se je za pravično obravnavo in spodbujal odločno ukrepanje odgovornih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
