
Po četrtkovi napovedi mesnopredelovalnih podjetij o dvigu cen mesa so se vnovič razgalili vsi šibki členi slovenske verige preskrbe s hrano. Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga meni, da je večina razlogov, ki jih mesarji navajajo kot vzrok za podražitev, pravzaprav povezana z rejci. "To so podražitve, ki vplivajo na primarni del proizvodnje, kjer se dražijo vse surovine in repromaterial. Mesarji pa se pri odkupu še vedno držijo izredno nizkih borznih cen." Po besedah Varge je predelovalna industrija prizadeta zgolj zaradi podražitev energentov, s pomočjo katerih delujejo njihove hladilnice in drugi obrati. "Če bo prišlo do dviga cen, se bo to moralo poznati tudi pri naših odkupnih cenah, saj so domači kmetje že na kolenih," Varga jasno izpostavi zahteve kmetov.
Za aneks s cenovno varovalko
V zvezi z nevzdržnimi razmerami v kmetijstvu je bil včeraj na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije tudi sestanek predstavnikov kmetijskih organizacij, ki so se kasneje srečali še s kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom in mu predali svoje predloge za blaženje krize v kmetijstvu. Kot je znano, slovenski kmetje že dlje časa zahtevajo ureditev razmer v verigi oskrbe s hrano, tako da bo večji del končne prodajne cene končal na začetku verige, torej pri rejcih. Poleg tega med drugim predlagajo oprostitev celotnega plačila trošarin ob nakupu goriv, dodatno znižanje davka na dodano vrednost pri živilih, odpis plačila prispevkov za poklicne kmete in izplačilo prvih subvencij že v začetku leta. Prizadevajo pa si tudi za aneks v odkupnih pogodbah, ki bi predstavljal neke vrste varovalko. "Če bi se recimo vhodne surovine podražile za 15 odstotkov, bi imeli tudi mi možnost dvigniti cene za enak odstotek. Podoben sistem poznajo tudi v nekaterih drugih panogah," pravi Varga.
Trgovci: Z akcijami bomo poskrbeli za konkurenčne cene
Kljub temu da bodo mesarji dvignili cene za od deset do petnajst odstotkov, pa bodo končno besedo glede podražitev imeli trgovci. Zato za zdaj še ni povsem jasno, kakšne bodo dejansko maloprodajne cene po napovedanih spremembah. V Mercatorju pojasnjujejo, da so prejeli napovedi dobaviteljev o spremembah nabavnih cen mesa in da se glede tega pogajajo z vsakim dobaviteljem posebej: "In skušamo z vsemi mehanizmi, ki jih imamo kot trgovci na voljo - tudi na račun dela lastne marže, naše maloprodajne cene ohranjati konkurenčne, saj želimo ohranjati čim bolj stabilno povpraševanje, ki je izjemno pomembno za vso verigo, od potrošnikov do domačih rejcev in kmetov." Pri tem o konkretnih številkah glede podražitev ne pišejo, dodajajo le, da skušajo cene ohraniti konkurenčne z različnimi akcijami in popusti. Tudi v družbi Lidl Slovenija o konkretnih podražitvah ne govorijo: "Sicer skrbno spremljamo dogajanje na trgu surovin in cene na maloprodajnem trgu ter jih stalno prilagajamo. Tudi v prihodnje pa bomo v skladu z našo zavezo kupcem ponujali možnost nakupa izdelkov po ugodni ceni." O konkretnih podražitvah pri tem ne govorijo.
V družbi Spar Slovenija med drugim pravijo, da upravičenost vsake napovedi zvišanja cen dobaviteljev natančno preučijo in na to pristanejo le v primeru, če je razlog za dvig utemeljen. “Pri izdelkih, kjer ugotavljamo upravičenost dviga cen, smo še v fazi pogajanj, zato vam konkretnih podatkov še ne moremo posredovati. Zavedamo se trenutne situacije in stiske zaradi napovedanih dražitev, zato nam je pomembno, da smo se uspeli v Sparu z mnogimi dobavitelji dogovoriti, da se cene številnih izdelkov ne spreminjajo najmanj do konca leta 2021.” Tudi v družbi Hofer odgovarjajo, da trenutno pozorno spremljajo dogajanje na trgu in napovedi višjih nabavnih cen dobaviteljev. Ob tem dodajajo: “Z nenehnim optimiziranjem naših procesov lahko ponujamo izdelke po nižjih cenah, saj vse prihranke, ki jih ustvarimo z zniževanjem stroškov, v celoti prenesemo na naše kupce. Do zvišanj pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno.”
Ministrstvo za enakomerno porazdelitev stroškov
Minister Podgoršek pojasnjuje, da na ministrstvu dnevno spremljajo dogajanje na trgih, tako so po njegovih besedah tudi na včerajšnjem sestanku skušali identificirati čim več razlogov za nastalo situacijo v panogi. "Podražitev je razumljiva glede na podražitev repromateriala. Nekoliko olajševalna okoliščina je dejstvo, da smo v času jesenskih setev in da imamo do pomladi še nekoliko časa. Vendar moramo seveda najti rešitve čim prej."
Podgoršek meni, da tudi pri mesnopredelovalni industriji in trgovcih še obstaja neka rezerva, da ne bi prišlo do drastičnega zvišanja cen mesa na maloprodajnem trgu. V zvezi s tem so že opravili sestanek s predstavniki živilskih podjetij. "Dali smo pobudo, da bi preverili možnosti, kako nastale stroške kar najbolj enakomerno porazdeliti po celotni verigi." Pri tem minister kot primer dobre prakse izpostavlja lanskoletni dogovor vseh deležnikov v mlekarskem sektorju v času epidemije, s katerim so uspeli v celoti ohraniti domačo proizvodnjo. "Tudi tokrat lahko najdemo rešitve le skupaj. Prav tako želimo, da se kmetijska gospodarstva povežejo na nabavnem trgu, saj bodo lahko tako skupaj dosegla nižje cene. Zdaj nas v to sili že ekonomska situacija."

Glede širših pobud kmetov o reševanju stanja v kmetijstvu Podgoršek napoveduje, da bodo že januarja prihodnje leto izplačali za 100 milijonov evrov neposrednih plačil, prav tako bodo že pred novim letom namenili 30 milijonov evrov za kmetijstvo na območjih z omejenimi dejavniki. Ob tem še dodaja, da je vlada vzpostavila delovno skupino, ki išče rešitve v zvezi s podražitvijo energentov. Stanje v panogi je resno, tudi Podgoršek opozarja, da je evropska prašičereja pred zlomom. O tem so ta teden že razpravljali kmetijski ministri držav članic Evropske unije: "Evropska komisija je slišala mnenje ministrov in bo v kratkem podala izhodišča za rešitev situacije. Čakamo na odgovor komisije."