Jon Knez
Na mariborski II. gimnaziji so priredili okroglo mizo Izzivi sodobnega sveta. Pogovor so vodili dijaki ambasadorji. Gostili so dr. Janjo Hojnik, profesorico na mariborski pravni fakulteti in strokovnjakinjo za evropsko pravo, dr. Mira Cerarja, nekdanjega premierja, zdaj dekana ljubljanske pravne fakultete, in dr. Marka Lovca, profesorja na katedri za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Pogovor je bil razdeljen na tri teme - vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, migracije in pohod desničarskih strank.
Trump želi vzpostaviti diktaturo
Cerar je opisal svoje prvo srečanje s Trumpom leta 2017 na vrhu Nata. Da ni bil priljuden, pa tudi oster ne, je dejal. "Ko sem omenil Slovenijo, ni bil posebej navdušen. Dve uri kasneje pa je prišel do mene, me trepljal in mi pokazal dvignjen palec. Zanj so značilna razpoloženjska nihanja. Znal je biti zelo prijeten - kot tudi njegova soproga, naša Slovenka Melania. Slovensko govori bolje kot angleško. Sem pa Trumpa doživel tudi v njegovi ostrini, znal je biti tudi primitiven. Nastopa kot trgovec v politiki. V drugem mandatu je še bolj samozavesten in bolj se pozna njegova avtokratična narava. To je velika nevarnost za ZDA, saj lahko preidejo v diktaturo. Ko ljudje iz gospodarstva pridejo v politiko, mislijo, da se jo da voditi na gospodarski način, kar je absolutno nemogoče," je opisal.
Trumpovo kadrovanje ga skrbi, saj se vidi, da želi vzpostaviti diktaturo. "Bil je diktator v gospodarstvu, zdaj pa želi spodkopati ameriško tradicijo demokratičnih vrednot. Njegovi ukazi kažejo, da želi do konca uzurpirati oblast. Čeprav sodišča izpodbijajo nekaj ukazov, jih izvršuje in ignorira sodno oblast. To je najhujši udar na pravno državo."
"Trump nastopa kot trgovec v politiki"
Janja Hojnik je o Trumpovih carinah dejala, da bi morale biti vzajemne. "Napačno je predvsem mišljenje, da se bo takoj zgodilo, kar Trump pričakuje. Profesor Cerar je dal dobro primerjavo med poslom in politiko. Je pa tudi razlika med mikro in makro ekonomijo. Nekaj, kar v enem podjetju uspe, ne deluje po istem principu v drugem. Bomo videli, kaj bo s carinsko vojno. Ni pa to nekaj novega. Razlika bo zanemarljiva, če upoštevamo administrativno breme. Zaradi tega je bila vzpostavljena Svetovna trgovinska organizacija (STO), ki je danes zaradi Trumpa v težavah," je dejala.
Zakaj Trumpu ne uspeva?
O trenutnem položaju Evrope Marko Lovec pravi, da bi to morala biti priložnost, ne pa ovira. "ZDA so dolgo jamčile delovanje mednarodnega reda. Nedavno pa so ugotovile, da je vse to predrago, ker je premalo kratkoročnih učinkov. Odločili so se, da se umaknejo. Še zmeraj pa so v položaju, ko so drugi od njih bolj odvisni kot pa obratno. Iz tega izhaja Trumpova politika. Prepričan je, da so dovolj veliki in da so drugi od njih dovolj odvisni, da jim bi trgovinska vojna povzročila škodo. Podobno je na varnostnem področju. Vloge ZDA marsikje ni mogoče nadomestiti. Računajo, da bodo uspeli iztržiti varnostna jamstva. Vseeno pa se zdi, da Trumpu ne uspeva. Pred izvolitvijo so bili signali o krepitvi ameriške borze, učinek pa je bil kratkoročen. Rast se je upočasnila, vrnila se je inflacija. Hitro je bil soočen z nedelovanjem svoje politike." Poudaril je še, da nihče na svetu ne jamči za varnost nikogar: "Če se pogajaš z nekom, ki ima za pasom pištolo, jo moraš imeti tudi ti. To pravi diplomat Božo Cerar. Diplomacija, da, ampak se bolje počutiš s pištolo."
Zakaj se migranti radikalizirajo?
Janja Hojnik meni, da se pravice na področju azila krhajo. Ko pride masa ljudi, se sistem obravnave vsake prošnje posebej zruši. "Ne moremo onemogočiti pravice do azile. Politika rada igra na karto migracij. Ni res, da migranti dobivajo več denarja kot Slovenci. Sicer bi ostali tukaj. Ni prava pot, da bi odrezali migracije. Na primeru Ukrajine je to družba bolje razumela," je dejala. Lovec je poudaril, da EU nima migracijske politike, saj da je to politika schengna. "Sistem, da zunanje države preverjajo migrante, ne deluje. EU bi morala postati akter, da bi preprečevala konflikte in da bi ljudem omogočila ustvarjati doma," je dodal. Cerar je bil premier, ko je v Slovenijo 2015. prišel največji migrantski val. Meni, da se je Slovenija tedaj solidno soočila z valom. Trenutnega spopadanja ni želel ocenjevati. Je pa dejal, da smo v Evropo sprejeli preveč nepreverjenih migrantov. "Nismo jih integrirali, bili so potisnjeni v gete. Zato se radikalizirajo. Ključni problem je na zunanjih mejah. Drugače kot z ograjami, žal, ne gre," je dodal.
Kaj so spreševali dijaki?
V sklepnem delu so vprašanja zastavljali dijaki iz publike. In to tako, da so vprašanja v posebno aplikacijo zapisovali med okroglo mizo, moderatorji pa so prebrali vprašanje, ki je prejelo najboljšo oceno. Najbolje ocenjeno vprašanje iz publike je bilo o srečanju Trumpa z Zelenskim v Ovalni pisarni konec februarja in njegovem odnosu do Ukrajine. Lovec je odgovoril, da Ukrajina potrebuje pomoč ZDA, saj ji EU tega ni zmožna zagotoviti. "Ceneje je Rusijo ustaviti v Ukrajini. Številni pravijo, da ni možnosti, da bi napadli še koga, toda nevarnost obstaja. Predstavljajte si, da Nato razpade in Rusija zasede Ukrajino. Kaj bi Orbanu preprečilo, da ne bi zasedel Prekmurja? Kaj bomo naredili? Morali bi to sprejeti. Stvari so bolj resne, kot izgledajo," je dodal.
Kriza sredinske politike ljudi sili k skrajnosti
Pri temi o pohodu skrajne desnice je Lovec o primeru nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na zadnjih volitvah osvojila 20 odstotkov, dejal, da so razlogi za to v zgodovini. "Po drugi svetovni vojni je v demokratičnih državah bila politika razdeljena na dva tabora - socialdemokratskega in konservativnega. Najprej so se zaradi globalizacije spreminjale socialdemokratske stranke, ki so opuščale tradicionalne cilje in se pomikale proti sredini. Migracije pa so volivce desne sredine pomaknile v desno. Največjo krizo je doživela sredinska opcija. Ljudje, razočarani nad sredino, so se začeli obračati k skrajnim strankam. Dobrih alternativ na sredini nimamo, prisotna je močna polarizacija. Posebej zaskrbljujoče je, da se ta trend širi na mlade," je povedal.
Cerar je poudaril, da je težava v skrajnosti, ne v levih in desnih. "Svet se bipolarizira. Soustvarjamo svet in skrajnosti. Te pa vodijo v konflikte, to vidimo na primeru Ukrajine." Hojnikova je spomnila na primer pokojnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je veličal Hitlerja, zaradi česar je izredno zasedal Evropski svet in razpravljal o aktivaciji 7. člena, ki dopušča možnost začasnega odvzema pravic članstva v Evropski uniji. "Danes zaradi skrajnosti nihče več ne sklicuje izrednih zasedanj, tudi ni vzvodov za aktivacijo 7. člena, ker za to ni soglasja," je dodala.
