Večerovo soočenje, v katerem je razprava med Matevžem Frangežem (SD) in Mihom Kordišem (Mi, socialisti) nanesla tudi na davek na nepremičnine, je sprožilo precej odzivov. Oglasil se je tudi Marko Novak, dober poznavalec obdavčitve nepremičnin in predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja - FIABCI. Pri oblikovanju predlogov na tem področju je sodeloval tako z aktualno kot tudi s prejšnjo, Janševo vlado.
"Če spremljamo predvolilna soočenja in razprave v parlamentu, težko dobimo občutek, da se v Sloveniji resno pogovarjamo o strateškem razvoju države. Politične stranke večinoma ponavljajo cilje, s katerimi se lahko strinja skoraj vsak: manj korupcije, boljše zdravstvo in šolstvo ter nižji davki. Toda politika ni zgolj naštevanje želja, temveč tudi razlaga in uresničevanje potrebnih strateških korakov, ki vključujejo tudi odločitev o tem, kako te želje financirati," opozarja. Meni, da si država z letnim primanjkljajem okoli dveh milijard evrov težko privošči razpravo, v kateri govorimo zgolj o zniževanju davkov.
"Če razbremenimo plače, kjer je Slovenija med bolj obremenjenimi državami EU, moramo razmišljati tudi o davkih, kjer smo pod evropskim povprečjem. Vsak dober gospodar ve, da ni mogoče trajno zniževati prihodkov, ne da bi hkrati govorili tudi o dodatnih virih financiranja," je jasen.
"Premoženja je tako zelo veliko, da bi lahko na vsak meter ceste od Lendave do Benetk postavili milijon evrov vreden kovček z denarjem"
Slovenija ima 400 milijard neto premoženja
Prav zato se vedno znova odpira vprašanje davka na premoženje. "Slovenska družba je na to temo skoraj refleksno alergična, zato se politika tej temi pogosto izogiba. A alergija na obdavčitev premoženja pogosto ni posledica same ideje, temveč pomanjkanja razlage o količini premoženja in o smislu takšne obdavčitve. Politika javnosti nikoli ni jasno razložila, kolikšno je skupno premoženje v državi in kako majhen bi lahko bil tak davek, da bi ustvarili velik davčni priliv," pravi Novak.
Na vprašanje, zakaj so bile vse dosedanje vlade tako nedoločne pri uvajanju tovrstnega davka, kot glavni razlog navaja pomanjkanje širše slike o tem, kako naj bi država dolgoročno delovala.
"Ko govorimo o davku na premoženje, večina ljudi pomisli le na hiše in stanovanja. V resnici pa govorimo o celotnem bogastvu družbe, tako fizičnih kot pravnih oseb. Po ocenah našega združenja, ki temeljijo na uradnih podatkih, ima Slovenija približno 400 milijard evrov neto premoženja, če odštejemo kredite in druge obveznosti. Nepremičnine predstavljajo približno 61 odstotkov tega premoženja, preostanek pa predstavljajo premoženje podjetij, finančna sredstva in drugi viri kapitala. Premoženja je tako zelo veliko, da bi lahko na vsak meter ceste od Lendave do Benetk postavili milijon evrov vreden kovček z denarjem. Najbogatejšemu Slovencu bi pripadlo le okoli 500 metrov te ceste. Če bi javnost bolje videla to sliko z milijoni tlakovane ceste, bi hitro ugotovili, da bi že zelo majhen davek lahko prinesel pomembne prihodke," je jasen.
Po njegovem mnenju bi lahko obdavčitev premoženja na ravni približno 0,1 odstotka v državno blagajno prinesla več kot 400 milijonov evrov letno. Ne glede na konkretne zneske poudarja, da je majhen davek na veliko premoženje praviloma bolj pravičen kot visok davek na delo. Novak obenem opaža, da se na volilnih soočenjih davek na nepremičnine skoraj nikoli ne omenja. "Tej temi se večina politikov raje izogne, ker vedo, da je občutljiva. Toda prav zato bi potrebovali mirno in argumentirano razpravo o davku na premoženje kot delu širšega davčnega sistema," meni.
Dodaja, da je v nedavnih soočenjih zasledil enega redkih primerov bolj umirjene in artikulirane razprave o tej temi. "V Večerovem soočenju, v katerem sta sodelovala Frangež in Kordiš, je Frangež govoril o davku na premoženje kot širšem konceptu, ne zgolj o davku na nepremičnine, ki je le del tega sistema in bi v večji meri pripadal občinam. Udrihanje Kordiša z visokimi davki na nepremičnine po nepotrebnem pripomore k pregrevanju pomembnega premisleka o temeljih za prihodnje delovanje države," zaključuje.
Čakajo nas močne demografske spremembe
Združenje je kot eno od možnih rešitev politiki že predlagalo model, ki so ga poimenovali Tisočinka. "Idejo včasih opisujem kot davčno akupunkturo. Tako kot pri akupunkturi je tudi tu vbod majhen, učinek pa lahko velik. Predlog predvideva minimalno obdavčitev celotnega premoženja – približno 0,1 odstotka za fizične osebe in 0,3 odstotka za pravne osebe. Prednost takšnega pristopa je, da vse oblike premoženja obravnava enako: nepremičnine, finančna sredstva in lastništvo podjetij. Tako nihče ne more uiti obdavčitvi," pojasnjuje Novak.
Po ocenah združenja 1,2 milijona zavezancev takšnega davka sploh ne bi plačevalo, če bi veljala oprostitev za premoženje do 100.000 evrov. "Okoli 350.000 zavezancev bi plačevalo približno toliko, kot danes plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, večji prispevek pa bi plačeval predvsem tisti del prebivalstva in podjetij, ki ima največ premoženja. Takšnih fizičnih oseb je približno 150.000." Vprašanje davka na premoženje po njegovem ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje dolgoročne finančne stabilnosti države. "Slovenijo že v naslednjem desetletju čakajo močne demografske spremembe. To pomeni več upokojencev ter večje potrebe po financiranju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Če o strukturi javnih financ ne bomo razmišljali pravočasno, bomo breme preprosto prenesli na prihodnje generacije. Še bolj verjetno pa je, da zdravstva in dolgotrajne oskrbe na današnji ravni sploh ne bomo več mogli financirati, ker naslednja generacija tega preprosto ne bo želela ali zmogla plačevati. Generacije, ki prihajajo na trg dela, bodo manjše, število upokojencev pa bo raslo."
"Generacije, ki prihajajo na trg dela, bodo manjše, število upokojencev pa bo raslo"
Resnična odgovornost politike po njegovem ni v obljubah o nižjih davkih, temveč v tem, da državo vodi tako, da prihodnje generacije ne bodo plačevale računov današnje nepripravljenosti na spremembe. "Gre tudi za nesposobnost politike, da bi javnosti nalila čistega vina in jasno povedala, kakšni izzivi nas čakajo. Namesto tega se pogosto zatekamo k različnim interpretacijam številk in rezultatov – odvisno od tega, ali kdo brani ali napada določeno politično pozicijo."
Zato razprava o davku na premoženje po njegovih besedah v resnici ni razprava o enem samem davku. "Gre za vprašanje dolgoročnega ravnotežja v davčnem sistemu. Slovenija ima razmeroma visoko obdavčitev dela, medtem ko so nekateri davki na premoženje pod povprečjem Evropske unije. Težišče je pri nas predvsem na davkih na dohodek in DDV, kar bi bilo smiselno vsaj nekoliko uravnotežiti z večjim deležem davkov na premoženje. Ne pravim, da moramo skočiti na povprečje EU-27, a korak v to smer bi bil moder."
Če želimo dolgoročno razbremeniti delo in hkrati ohraniti stabilne javne finance, bo po njegovem treba del razprave usmeriti tudi v obdavčitev premoženja. Takšen pogovor zahteva več političnega poguma kot političnih sloganov, vendar je prav ta pogum pogosto odločilen za razvoj države, je jasen Novak.
