Vlada Roberta Goloba vztrajno napada neodvisno Agencijo RS za energijo in reformo omrežnine za distribucijo elektrike, ki je začela učinkovati oktobra lani. Vlada namerava odpoklicati člane sveta agencije, novi člani naj bi nato spremenili omrežninsko metodologijo in zatem sprožiti še postopek razrešitve direktorice Duške Godina. Agencija je dogajanje že prijavila evropski komisiji. Vlada se je učinkom novega omrežninskega akta zoperstavila tako, da je podaljšala zamejitev cene elektrike za gospodinjstva, s čimer naj bi preprečila dvig zneskov na položnicah za električno energijo in s tem razraščanje energetske revščine, čeprav je znano, da bo bistveno več kot 90 odstotkov vseh gospodinjstev plačevalo za omrežnino na letni ravni manj kot po stari metodologiji.
Sočasno, brez kakršnega koli odziva vlade in mimo pozornosti širše javnosti, se je v precejšnjem delu Slovenije z novim letom dejansko podražila omrežnina za distribucijo zemeljskega plina. Konec preteklega leta so bile v Uradnem listu RS objavljene nove tarifne postavke.
Plinarna Maribor viša omrežnino za petino
Drugače kot pri električni energiji višina omrežnine za distribucijske sisteme zemeljskega plina ni enotna za celotno Slovenijo, temveč jo predlagajo lokalni sistemski operaterji. "Omrežnina za distribucijski sistem na območjih 31 lokalnih skupnosti, ki so v upravljanju družbe Petrol, je ostala enaka kot v letu 2024. Najvišje povišanje omrežnine za distribucijski sistem pa je zaznati pri operaterju Komunala Sevnica, ki distribuira plin le 630 odjemalcem," je cenovne spremembe opisala agencija. Omenjena sevniška družba je omrežnino podražila za dobrih 43 odstotkov.
Energetika Celje je letni znesek omrežnine za povprečno velikega gospodinjskega odjemalca podražila za 37 odstotkov, Istrabenz za slabih 29 odstotkov, Energetika Ljubljana se je s 27-odstotnim dvigom dvignila nad slovensko cenovno povprečje. Dvig omrežnine ima posreden učinek tudi na ceno daljinskega ogrevanja tam, kjer se kot glavni energent uporablja zemeljski plin.
43
odstotkov višjo omrežnino 630 odjemalcem obračunava Komunala Sevnica
Povprečni gospodinjski odjemalec zemeljskega plina na območju, ki ga oskrbuje Plinarna Maribor, bo do konca leta 2027 plačeval za 19 odstotkov višjo omrežnino, je razvidno iz objavljenega akta. "Plinarna Maribor nam je lani v skladu z določbami zakona o oskrbi s plini podala zahtevo za izdajo soglasja k novim postavkam. Prejeto zahtevo smo preučili in z njo soglašali," je Dnevniku formalni postopek razložila agencija. Soglašala je tudi z novimi tarifnimi postavkami vseh drugih operaterjev plinskih distribucijskih sistemov.
Agencija je kot regulator monopolne dejavnosti distribucije in prenosa plina lani v skladu z zakonom o oskrbi s plini sprejela nov akt o metodologiji, v katerem je med drugim predpisala kriterije in način določitve upravičenih stroškov in virov za njihovo pokrivanje, ki so jih morali operaterji sistema začeti upoštevati pri oblikovanju regulativnega okvira s 1. januarjem letos. V okviru javne obravnave novega akta o metodologiji se operaterji niso strinjali z začrtanim sistemom določitve upravičenih stroškov, med drugim so pričakovali njihovo usklajevanje z inflacijo in določitev višjega reguliranega donosa na sredstva. "Pobud po višjih upravičenih stroških utemeljeno nismo sprejeli," je odgovorila agencija. "S spremljanjem poslovanja podjetij in učinkov regulacije namreč agencija varuje javni interes in mora v ta namen sprejemati sorazmerne ukrepe, s katerimi dosega temeljne cilje regulacije." Vlada oziroma ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, k novi metodologiji za obračun distribucije zemeljskega plina ni imelo javnih pripomb.
Ker ga pokurimo manj, se omrežnina draži
Kakšne razloge je Plinarna Maribor navedla za dvige tarifnih postavk? "Zvišanje omrežnine za distribucijo je posledica nekoliko spremenjene metodologije za določitev upravičenih stroškov in bistveno nižjih predvidenih distribuiranih količin v primerjavi s predhodnim obdobjem," je odgovorilo vodstvo podjetja. "Upravičeni stroški operaterja distribucijskega sistema sicer ostajajo v navedenem obdobju na podobni ravni kot v preteklih letih, se pa razporedijo med manjše število odjemalcev in nižje distribuirane količine, kar posledično zahteva dvig tarifnih postavk," je dodala agencija.
Konec leta prenovljen nacionalni podnebni načrt (NEPN) na področju zemeljskega plina srednje- in dolgoročno pričakuje bistveno znižanje porabe. Na problematiko opuščanja rabe zemeljskega plina agencija opozarja že nekaj časa. "Za učinkovito transformacijo bo potrebno oblikovanje nacionalne strategije opuščanja rabe zemeljskega plina ter prehoda na pline obnovljivega izvora, ki bo celovito naslovila vse vplivne dejavnike in podala usmeritve deležnikom v procesu opuščanja rabe zemeljskega plina," je še sporočila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
