
Predsednik vlade Marjan Šarec je po poklicu igralec, ki je dolgo delal v medijih, ne sicer kot klasični novinar. Poleg tega, da je bil član satiričnih posadk na radiu Ga-ga in v oddaji Hri-bar, je vodil tudi oddaji Veseli pušeljc in Čestitke in pozdravi. V politiko vstopi iz medijskega sveta. In očitno mu poznanstva od tam pa tudi zaupanje do ljudi v njem veliko pomenijo še danes. Očitno pa gre tudi za oceno, da lahko novinarji svoj medijski kapital, svojo prepoznavnost in verodostojnost, kolikor je razvijejo v poklicu, pretopijo v politične točke.
V njegovi LMŠ oziroma v resorjih, ki jih obvladuje vladajoča stranka, ne manjka ljudi iz novinarskega in medijskega posla. Ko je Šarec postal kamniški župan, je z njim iz Radia Slovenija prišla Janja Zorman Macura, ki je delala kot novinarka, pa tudi v trženjski službi. V Kamniku se je je zaradi vpliva oprijel celo vzdevek "nadžupanja". Sprva je bila predstavnica za odnose z javnostmi, nato pa vodja kabineta. S Šarcem je odšla tudi v vladno palačo in zdaj vodi njegov premierski kabinet.
Ob Šarcu se je zlasti pred volitvami izpostavljal tudi Matej Špehar, strokovnjak za družbena omrežja, pred tem pa ustvarjalec radijskih programov (Radio Hit, Aktual ...), ki je za leto 2007 prejel tudi viktorja popularnosti za radijsko osebnost. Kandidiral je na državnozborskih volitvah, in sicer v tretji volilni enoti. "Je radijski novinar, ki že nekaj let uspešno deluje kot bloger in spletni strateg," lahko med drugim preberemo na spletni strani LMŠ. Kot je razvidno iz podatkov državnega zbora, je Špeharja lani za dodatno strokovno pomoč najela poslanska skupina LMŠ, sodelovanje pa je bilo vredno deset tisočakov evrov bruto.
Marko Milosavljević z novinarske katedre na ljubljanski Fakulteti za družbene vede: "Prehodi novinarjev v politiko se dogajajo že dolgo in se bodo tudi v prihodnje. Posebej to velja v času evropskih volitev, saj se na njih bolje odrežejo tisti, ki niso na nek način povsem politični kandidati. Iščejo se namreč kandidati, ki so se izpostavili v drugih poklicih, ki so prepoznavni v javnosti, niso pa vpeti v klasične politične spore, niso povezani z aferami in ideološkimi razprtijami. Irena Joveva te kriterije prav gotovo izpolnjuje. Sicer pa so medijsko prepoznavni ljudje za politiko od nekdaj zanimivi, saj so med drugim vešči tudi javnega nastopanja. Slovenija je majhen prostor, zato so takšni prehodi pri nas bistveno pogostejši kot v večjih državah, kjer je politični prostor bolj profesionaliziran. Pri nas so stranke tako kadrovsko kot finančno nestabilne."
Šarec prepriča novinarke
Mnoge je predsednik LMŠ presenetil, ko je po lanskih volitvah za odhod iz novinarskih vrst prepričal dolgoletno novinarko aktualnopolitične redakcije javnega radia Niko Benedik, ki je zdaj njegova svetovalka. Na listi LMŠ je kandidirala še ena radijka, članica športne redakcije, Uršula Majcen, ki se v državni zbor ni prebila, zato pa danes vodi kabinet ministra za javno upravo Rudija Medveda, po poklicu novinarja. Tudi ta je bil nekoč novinar in urednik na javni televiziji ter radiu, na komercialni televiziji, a pred prihodom v nacionalno politiko je od 2012. delal kot direktor občinske uprave Občine Zagorje ob Savi. Dvakrat je bil izvoljen v občinski svet Občine Zagorje ob Savi. Tudi pri listi za evropske volitve Šarec ni zaobšel medijskega sveta in je za nosilko postavil Ireno Jovevo, nekdanjo novinarko na Pop TV in Slovenski tiskovni agenciji.

Poklon, ki marsikaj pove
"No, da politiki mislijo na novinarke in novinarje, je morda velik poklon, ki marsikaj pove. Hkrati je najbrž logika iskanja kandidatov silno preprosta: pri Šarčevih so brskali za prepoznavnim obrazom, hitro ugotovili, da imajo tovrstni kapital tudi novinarji, sploh informativnega programa, saj so dnevno na očeh javnostih v programih, najbrž k temu dodali še nekaj zahtev v drugih smereh in prišli do Irene Joveve," je na svojem blogu ob zadnjem prestopu na relaciji novinarstvo-politika komentiral filozof dr. Boris Vezjak.
Fajonova dvakrat startala kot druga
S tem na nek način kopira recept Boruta Pahorja iz volitev 2009, ko je na seznam kandidatov za Bruselj in Strasbourg uvrstil dopisnico RTV iz Bruslja Tanjo Fajon. A ta je bila za razliko od Joveve na listi na drugem mestu, vodil jo je namreč še en Pahorjev izbranec Zoran Thaler, ki se je nato ujel v podkupovalno afero in odstopil. Fajona ni bila prva izbira SD niti na naslednjih volitvah, saj se je na čelo liste postavil tedanji predsednik stranke Igor Lukšič. A ga je nekdanja novinarka, zdaj podpredsednica SD prehitela po preferenčnih glasovih in rešila čast stranke.

Ženske vodijo
Nekaj strank se je že odločilo, da bodo njihove evropske liste vodile političarke. LMŠ ima na prvem mestu Ireno Jovevo, NSi Ljudmilo Novak, SD Tanjo Fajon, Levica Violeto Tomič, zelo verjetno je, da bo na seznamu SDS prva dosedanja poslanka evropskega parlamenta Romana Tomc. V SMC naj bi po nekaterih podatkih prepričevali nekdanjo vodjo poslancev Simono Kustec. Njihova prva stava je bila sicer evropska komisarka Violeta Bulc.
Petek z Večera v SDS, Irglova je zabavala gledalce
Zgodovina slovenske politike ponuja kar nekaj prestopov iz medijev. SDS ima na izpostavljenih mestih dva človeka. Miro Petek je bil pred kandidaturo za poslanca novinar, koroški dopisnik Večera, zadnja leta je bil predstavnik za odnose z javnostmi in urednik strankarskega medija Nova24TV. Konec februarja 2001 so ga neznanci brutalno pretepli pred hišo v Mežici.

Biziljeva se je vrnila, mnogi ne
V politiki je delovala in se nato v medije vrnila Ljerka Bizilj, ki je nazadnje kot direktorica vodila TVS. Delovala je v poslanski skupini LDS, kjer je zamenjala Dimitrija Rupla, ko je postal ljubljanski župan. Ni pa se vrnila takoj, vmes je kar nekaj let kot urednica vodila Radio glas Ljubljane. Poslanka in ministrica pri Zares je bila tudi Majda Širca, ki sedaj ponovno dela na javni televiziji. V parlament je želel nekdanji voditelj Tednika, novinar na TVS, vodil je tudi TV Dnevnik, Janko Šopar. Po sporu z Zmagom Jelinčičem, s katerim je bil že dogovorjen za kandidaturo, se je v politiki poskusil kot kandidat Borisa Popoviča, a neuspešno. Zgodba s politiko se ni izšla niti tržaški dopisnici RTVS Mirjam Muženič, ki je 2009. kandidirala na evropskih volitvah za LDS. Vodstvo nacionalke jo je suspendiralo iz informativnega programa, vrnila se je po dveh letih. Vladni urad za informiranje sta v preteklosti vodila tudi Darijan Košir in Marta Kos. Slednja je zdaj veleposlanica v Švici, Košir se je vrnil v novinarstvu in dela za ljubljanski Dnevnik. Prej je bil tudi odgovorni urednik Dela, Kosova pa novinarka na RTV.


