V okviru prenove Tržaške ceste v Ljubljani potekajo arheološka izkopavanja, ki potrjujejo zanimivo zgodovino pod površjem Ljubljane. "Izkopavanja so potrdila, da je Tržaška cesta na celotnem poteku med Trgom mladinskih delovnih brigad in Gimnazijo Vič zgrajena skoraj v isti osi kot njena rimskodobna predhodnica, ki je vodila proti Akvileji v današnji Italiji in se je v antiki imenovala via publica Aquileia – Emona," sporočajo iz Mestne občine Ljubljana (MOL).
Je bila zahodna vpadnica uporabljana še v srednjem in zgodnjem novem veku?
Zahodna vpadnica v središču
Na MOL med pomembnejša odkritja štejejo v celotni širini dokumentirano cestišče s stranskima jarkoma za odvodnjavanje v križišču Prešernove in Rimske ceste, dopolnjen tloris emonskih predmestnih stavb ter poznorimske grobove, ki so pri Lekarni Bohinc bili vzpostavljeni na njihovih ruševinah. Pa tudi skeletni pokopi v sarkofagih iz tretjega in četrtega stoletja na območju Trga mladinskih delovnih brigad, "še ne dovolj poznan del zahodno emonske nekropole na območju stavbe nekdanje občine Vič, zidan vodnjak z ritualno deponiranimi oltarji in deli pokopališke arhitekture na prostoru med Tobačno in Oražnovo ulico ter več nagrobnih spomenikov". Arheologi pričakujejo, da "bodo s tokratnimi raziskavami raziskali dobršen del arheoloških sledov, ki bodo omogočili rekonstrukcijo obsega nekropole proti zahodu, severu in jugu ter dali vpogled v izgled posameznih grobov in pokopališke arhitekture". Osredotočali se bodo tudi na sledove morebitne arhitekture, umeščene med pokopališče in cesto, ki bi se lahko kazala v obliki stanovanjskih zgradb ter gospodarskih in kultnih objektov. Nadejajo se, da bodo natančneje dokumentirali in zamejili identificirano, a z vidika natančnejšega poteka dokaj nepoznano zahodno vpadnico v Emono," pojasnjujejo občinarji. Posebno pozornost bodo namenili tudi vprašanju, kdaj točno je bila opuščena zahodna vpadnica v Emono oziroma ali je bila morda neprekinjeno uporabljana še v srednjem in zgodnjem novem veku.
Samostani in pokopališča razkrili takratno družbo
Do pomembnih arheoloških odkritij so v Ljubljani prišli tudi pred dvema letoma med izkopavanji na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici. Na Slovenski cesti so med križiščem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico naleteli na ostanke samostana oziroma samostanske cerkve reda bosonogih avguštincev, je takrat poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Kot je pojasnil Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je bil samostan zgrajen v drugi polovici 17. stoletja, vendar je bil z jožefinskimi reformami že proti koncu 18. stoletja red bosonogih avguštincev ukinjen. Del samostanskega premoženja je bil tedaj dan na dražbo, številne dragocenosti so prek škofije razdelili župnijskim cerkvam, v objektu pa so uredili prvo civilno bolnišnico v Ljubljani. Ta je bila porušena po velikem ljubljanskem potresu leta 1895.
Na Gosposvetski cesti je arheologe presenetila pokopališka arhitektura, vezana na severnoemonsko grobišče, ki jo je Horvat za STA označil kot prvovrstno, izjemno redko in zato več vredno odkritje ter tudi v evropskem kontekstu eno pomembnejših. Med izkopavanji so v nekaterih grobovih odkrili dragocen nakit iz zlata, gagata in poldragih kamnov, iz česar so sklepali, da so tam bile pokopane bogatejše rodbine. (dr)
