Boris Jaušovec
Bojan Brezigar, Večerov sodelavec iz Trsta, dolgoletni urednik v Primorskem dnevniku, nekdanji župan občine Devin - Nabrežina, dejaven v številnih evropskih združenjih manjšin, je izdal novo knjigo Srečanja ... doma in po svetu, o svobodi, identiteti, manjšinah.
Predstavitev knjige, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, so pripravili na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani. Delov urednik Ali Žerdin, ki je vodil pogovor, je za rdečo nit knjige razglasil vprašanje statusa manjšin. Brezigarja je opisal kot človeka mnogih identitet, med katerimi prevladuje svetovljanstvo. Ali je biti predstavnik manjšine pri sklapljanju prijateljstev prednost, je bilo Žerdinovo prvo vprašanje. "Je prednost, ker je to znak raznolikosti, ki jo najprej sprejmeš v sebi. Ljudi, ki gojijo dve ali več identitet, je vse več. Tako bolje razumeš, kaj se dogaja okoli tebe in v svetu," je odgovoril Brezigar.
Brezigar je menil, da je bil rojen na pravem kraju, v pravem času in se je tudi vključil v pravo družbo. "To je sicer vprašanje sreče, če že govorimo o srečanjih. V novinarstvu sem začel na črni kroniki in kmalu spoznal dimenzije, ki so presegle ozko manjšinsko okolje, ki mnogokrat ne vidi čez lastno ramo in vidi le svojo malo identiteto." Čeprav tega Brezigar ni posebej izpostavljal, pa je vendar dal vedeti, da ti sreča ne bo pomagala, če ni znanja, da lahko ovrednotiš, s kom in kaj se pogovarjaš.
Na Karlovem mostu v Pragi je Brezigar pri svojih 20 letih spoznal nekega Čeha, ko sta se s prijateljem avgusta 1968 z majhnim fiatom z Nabrežine pustolovsko podala na kampiranje v Češkoslovaško, čeprav sta staršem rekla, da gresta zgolj do Dunaja. Zaradi tega poznanstva je bil nato priča okupacije Češkoslovaške s strani članic Varšavskega pakta na čelu s Sovjetsko zvezo. Pred njunim šotorom blizu praškega letališča so naslednji dan nanj tako rekoč v rojih pristajala vojaška letala. Niso bile vojaške vaje, pred njegovimi očmi se je odvila zgodovina.
Brezigar je v knjigi zapisal tudi to, kako je iz ozadja sodeloval pri prvem obisku tujega državnika, italijanskega predsednika Francesca Cossige, v samostojni Sloveniji novembra 1991, torej še pred mednarodnim priznanjem nove države. Ali pa pri širjenju televizijskega imperija Silvia Berlusconija v sodelovanju s TV Koper/Capodistria, ki se je na ta način izognil finančnemu polomu.
Poslušalci so od Brezigarja hoteli izvedeti tudi kaj o aktualnih zadevah. Kako, da je bodoča predsednica Nataša Pirc Musar lahko pohvalila "zgledno" ravnanje Avstrije s slovensko manjšino? Brezigar je kot iz topa odgovoril: "Noben politik ne ve vsega." In je izdal, da so v zvezi z manjšinskimi zadevami tudi njega slovenski politiki raje povprašali, kako in kaj, kakor pa da bi sami pametovali. Tako je Janez Drnovšek v zamejstvu povprašal, ali bi bilo primerno iti z italijanskim predsednikom Carlom Azegliem Ciampijem k bazoviški fojbi in k Rižarni, ki so jo pa zakrivili nemški nacisti. Ne, je dobil odgovor. Naj se italijanski predsednik raje pokloni bazoviškim junakom ali žrtvam Gramozne jame. Nekaj let kasneje sta predsednika obeh držav storila to in še manjšini je bil vrnjen Fabianijev Narodni dom, "najlepša palača v Trstu".
Brezigar je tudi dejal, da v Italiji prehajanje novinarjev v politiko in nazaj "ni diabolizirano kot v Sloveniji". "Ve se, kakšne svetovne nazore novinarji zastopajo. Nihče ne zatrjuje, da je politično neodvisen. Resne televizije predstavijo leva in desna stališča, na medijskem trgu pa izbereš mediji, ki ti je najbolj všeč."
Še o novi italijanski premierki Giorgii Meloni: "Predsedniku Borutu Pahorju je zagotovila, da se raven zaščite pravic Slovencev v Italiji ne bo znižala. A problem ostajajo njeni ljudje na terenu. Evo, tržaški mestni svet pred dnevi že ni podprl odprtja slovenskega oddelka jaslic pri Svetem Ivanu."
