"Nadzor meja je operacija, ki traja 24-7 in ne prenese zastojev ali obdobij zmanjšane pripravljenosti. Varovanje zoper ilegalne migracije, tihotapljenje in terorizem zahteva zanesljivo zaznavo groženj na daleč in uspešno prepoznavo morebitnih nevarnosti cel dan, celo noč in v vseh pogojih," je zapisano v promocijskem materialu ene od globalnih korporacij, ki ponujajo tehnologije pametnega nadzora s termovizijo. Ponujajo samostoječe in mobilne kamere, a tudi sisteme štetja in nadzorovanja ljudi v prvi vrsti za trgovske centre. Slovensko notranje ministrstvo krepi ograditev na južni meji proti Hrvaški. Nove kamere bodo dodale k nadzoru z brezpilotnimi letalniki, novimi specialnimi kombiniranimi vozili, ki funkcionirajo kot mobilne policijske postaje, nameščeni pa bosta tudi nova ograja in rezilna žica, ki jo bo glede na izbor na javnem razpisu na mejo med Slovenijo in Hrvaško postavljalo srbsko podjetje za 4,8 milijona evrov. Projekt tehnične nadgradnje videonadzora zajema štiri javne razpise, potekal pa bo v dveh podprojektih, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Za kamere in podporno infrastrukturo, ocenjujejo, bo porabljenih 1,5 milijona evrov; od tega slabih 400.000 evrov slovenskih davkoplačevalcev, 1,1 milijona evrov pa bo skupnih EU-sredstev iz sklada za notranjo varnost.
Videonadzor že zdaj obstaja na vseh mejnih prehodih s Hrvaško
Strah in pogled meje
Prvi podprojekt bo prinesel dodatne kamere za nadzor na "določena prehodna mesta in razširil videonadzor na določenih mejnih prehodih", pojasnjujejo na policiji in notranjem ministrstvu, da naj bi se te namestitve začele septembra. Drugi podprojekt bo obsegal tudi nabavo in postavitev 60 "lovskih kamer na točke, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenih prestopov meje", pravijo, da bodo kamere z zloveščim imenom dobili predvidoma konec avgusta.
Nova strategija migracij
V zadnjih osmih mesecih je medresorska skupina državnih sekretarjev pripravila vladno strategijo na področju migracij, ki jo je vlada v četrtek potrdila. Vlada obljublja, da bo strategija podlaga za akcijske načrte in strategijo ekonomskih migracij ter za boljše sodelovanje tudi z lokalnimi okolji pri urejanju migracij ter postopkov vključevanja. Šest stebrov strategije sledi nasvetom ob prvi predstavitvi strategije glede vrstnega reda, saj strategija najprej postavi migracije v zgodovinski in mednarodnopravni kontekst, sledi analiza o pomenu ekonomskih migracij - zagotavljanja, da bi delavci bili obveščeni o svojih pravicah, še preden pridejo v Slovenijo, ter o zagotavljanju pogojev, da delavci in delavke iz Slovenije ne bi odhajali in bi se iz tujine tudi vračali. Strategija nato govori o stebru mednarodne zaščite, kjer vlada obljublja, da bo krepila sistem solidarnostnih premestitev beguncev znotraj EU in preselitev beguncev iz tretjih držav. Tudi po opozorilih civilne in strokovne javnosti steber integracije ne vključuje okvira za zagotovitev razpršenih nastanitev prosilcev za azil, krepitve sistema za zagotavljanje univerzalnih pravic, kot so zdravstvena oskrba, vključitev otrok v vrtce ali rešitev za stanovanjsko diskriminacijo. Zadnja stebra strategije so nezakonite migracije in varnostni vidik.
Gradnja zidov
V poročilu iz lanske jeseni Gradnja zidov: strah in varnostizacija Evropske unije avtorja Ainhoa Ruiz Benedicto in Pere Brunet opozarjata, da se mejne strukture strahu, resničnega in namišljenega, gradijo povsod, s tem pa se napaja porast ksenofobije in ustvarja mnogo bolj nevaren, zagrajen svet za begunce, ki bežijo proti varnosti. Migracije in premikanje ljudi se predstavlja kot grožnjo državni varnosti, kar vodi družbe stran od politik, ki bi ščitile človekove pravice, krepile sobivanje in enakopravnost ter bolj enakopravne odnose med različnimi kraji po svetu. Evropski zidovi se danes raztezajo na več kot 1000 kilometrih, kar za več kot šestkrat presega 160 kilometrov zidu med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Količina sredstev, ki gre zgolj za delovanje agencije EU za meje Frontex, se je po letu 2012 več kot potrojila na dobrih 320 milijonov evrov letno.
Z analizo napak do izboljšav
Na slovenskem notranjem ministrstvu so v zadnjih mesecih izvedli tudi "izredno notranjo revizijo postopkov nabav, povezanih z začasnimi tehničnimi ovirami", ki jo je 6. marca odredil minister Boštjan Poklukar. Revizija se je ukvarjala s pravilnostjo postopkov nabav v času od septembra 2015, ko je notranje ministrstvo vodila Vesna Györkös Žnidar, do marca 2019. Kot pojasnjujejo, gre za devet naročilnic in pogodb, ki obsegajo različna dela, popravila in nadgradnjo ograj na meji v skupni vrednosti 206.913 evrov. Glavni del nakupov rezilne žice in panelne ograje je potekal prek državnega zavoda za blagovne rezerve. Na notranjem ministrstvu pravijo, da je izredna notranja revizija njihovih pravnih poslov s podjetjem Minis "zaznala določena tveganja v postopkih nabav", med katerimi izpostavljajo "drobljenje javnih naročil", nejasno podlago, ki je bila osnova določitve ocenjene vrednosti, prav tako je bila "razpisna dokumentacija posredovana zgolj enemu ponudniku, čeprav na trgu obstaja več ponudnikov, ki bi bili sposobni izpolniti javno naročilo".
Vse to na ministrstvu pripisujejo "nujnosti oziroma okoliščinam, ki so zahtevale takojšnjo postavitev začasnih tehničnih ovir". Zadnji dve podpisani in uresničeni naročilnici s podjetjem Minis sta iz novembra in decembra lani, dodatno naročilnico pa je ministrstvo podpisalo še letos februarja, a ostaja nerealizirana. Po izredni notranji reviziji so na notranjem ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge rešitev za ravnanje strokovnih služb v primerih izjemne nujnosti - za take primere pripravljajo protokol za izvedbo javnih naročil, poteka pa tudi pregled veljavnosti pogodb, pojasnjujejo. Podjetje Minis je bilo sicer zaradi pravnomočne obsodbe zaradi ponarejanja uradnih listin med postopki javnih naročil aprila letos dodano na seznam podjetij z negativnimi referencami – s tem mu je za obdobje petih let, do 2024 preprečeno, da bi pridobilo nova javna naročila.
