Nesojeno domovanje slovenskih predsednikov: "To ne bi naletelo na pozitiven odziv javnosti"

V predsedniški kampanji se je vnovič odprla razprava, ali bi moral slovenski predsednik tako kot večina svetovnih voditeljev imeti svojo predsedniško rezidenco. Predsednik republike ima svoj urad v predsedniški palači v Ljubljani, nima pa uradne rezidence, v kateri bi hkrati delal in živel. Vsi dosedanji predsedniki države pri nas vključno z odhajajočim predsednikom Borutom Pahorjem so živeli v svojih hišah in stanovanjih. "Sama osebno ne potrebujem rezidence, vendarle pa je potrebno poudariti, da je Slovenija edina evropska država, ki rezidence nima. Po 30 letih je nedvomno napočil čas, da tudi ta zunanji videz državnosti predstavimo svetu in domovini," je glede predsedniške rezidence na soočenju na RTV Slovenija dejala predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar. Rezidenco bi bilo po njenem prepričanju mogoče urediti z malo stroški. "Nenazadnje je varovanje predsednika republike, ker rezidence nima, zelo drago," je dodala Pirc Musar. Njen tekmec v drugem krogu Anže Logar je osebno naklonjen rezidenci, a dodaja, da glede na krizo, ki prihaja, ni pravi čas za omenjeno razpravo. "Če se v petih letih vsa politika strinja in poenoti, je to dobro, v nasprotnem primeru pa to ne bi bila stvar, s katero bi se sam ukvarjal," je pojasnil Logar.

Türkov urad predlagal selitev v Vilo Podrožnik

Slovenija je po 31 letih samostojnosti praktično edina država znotraj EU, kjer predsednik republike nima rezidence. Veljavna zakonodaja predsedniške rezidence neposredno ne omenja, je pa v njej določeno, da mora vlada v soglasju s predsednikom za izvrševanje njegove funkcije določiti tudi prostore za prebivanje predsednika republike. Predsednika Pahorja rezidenca nikoli ni zanimala, drugače pa je bilo v mandatu njegovega predhodnika Danila Türka. Ta je po predsedniških volitvah leta 2007 izrazil prepričanje, da bi kot predsednik potreboval rezidenco, pri tem pa je navajal predvsem varnostne razloge v povezavi z lokacijo njegovega stanovanja v središču prestolnice. Kot potencialno rezidenco se je takrat omenjalo tudi Vilo Podrožnik, za katero je Türkov urad nato predlagal vladi, da bi se uporabljala do dokončne rešitve tega vprašanja. Do dogovora in selitve Türka v Vilo Podrožnik na koncu ni prišlo, ideja o predsedniški rezidenci pa je zaradi gospodarske krize kasneje popolnoma zamrla.

Nekaterim predsednikom je sicer kot neuradna predsedniška rezidenca služila koča pri petem jezeru na protokalarnem posestvu Brdo pri Kranju, v javnosti bolj znana kot Titova brunarica. Omenjeno kočo je v jugoslovanskih časih uporabljal Josip Broz – Tito, po osamosvojitvi pa se je nanjo zelo navezal zlasti pokojni premier in predsednik države Janez Drnovšek, ki je v njej tudi večkrat prespal, zaradi česar se je moral braniti pred mediji. Titovo brunarico je redno uporabljal tudi Türk, ki je v njej sprejel tudi nekaj visokih gostov, v koči pa naj bi tudi bival. V njegovem mandatu so kočo obnovili za približno 56 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, računsko sodišče pa je pri prenovi ugotovilo več nepravilnosti. Odhajajoči predsednik Pahor se je zaradi zmanjševanja stroškov odpovedal uporabi maršalove brunarice.

"Predsednik države lahko dela tudi brez rezidence"

Bi torej moral predsednik države v prihodnosti vendarle dobiti svojo rezidenco? Nekdanja dolgoletna vodja državnega protokola Ksenija Benedetti ocenjuje, da to ni nujno potrebno: "Predsednik države lahko dela tudi brez rezidence, v Sloveniji imamo kar nekaj protokolarnih objektov, na primer Vilo Podrožnik, Grad Brdo in druge prostore, kjer se lahko zelo dostojno izvaja sprejeme in srečanja. Nekateri pravijo, da je strošek varovanja večji, če predsednik nima rezidence, ampak to težko verjamem," poudarja Benedetti. Zaradi tega, ker predsednik države v Sloveniji nima rezidence, po njenih besedah državni protokol v preteklosti nikoli ni imel nobenih težav, tudi ko je šlo za neformalna srečanja, ki jih predsedniki v tujini gostijo v svojih rezidencah. "To smo naredili drugje, na primer v koči na Brdu. Sama sem pristaš malo večje skromnosti in z vsemi predsedniki imamo izkušnje, da je goste iz tujine mogoče primerno sprejemati tudi brez rezidence," pojasnjuje Benedetti.

Strokovnjakinja za poslovni bonton Simona Lečnik Očko, ki je magistrirala s področja protokola, poudarja, da razpravo o tem, ali predsednik države potrebuje rezidenco, vselej spremljajo finančni zadržki: "Bojim se, da v tem trenutku to ne bi naletelo na pozitiven odziv javnosti. Vedno ko v Sloveniji omenjamo te zadeve, se ljudje zgražajo zaradi stroškovnega vidika. To je njihov prvi očitek, vedno nekako burno odreagirajo, češ spet bo šel naš denar za nekaj, za kar sploh ni potrebe." Stroški vzdrževanja šestih protokolarnih objektov, ki jih upravlja javni gospodarski zavod (JGZ) Brdo, so lani znašali 147.576 evrov. Po oceni Lečnik Očko sicer ne bi bilo nič narobe, če bi predsednik imel rezidenco, a zaradi protokolarnih objektov to niti ni potrebno: "Imamo res srečo, da so protokolarni objekti pri nas lepo urejeni, pripravljeni in na tako visokem nivoju, da se nimamo česa bati, ko prihajajo obiski iz tujine. Vse je točno tako, kot mora biti." Benedetti ob tem dodaja, da se ugled države ne meri po tem, kakšno rezidenco ima njen predsednik: "Bolj pomembno je to, kakšen je predsednik, kako se obnaša in kakšne so njegove vrednote."