Timotej Milanov
Prejšnji konec tedna so prenehale delovati še zadnje tri jedrske elektrarne v Nemčiji: Emsland (Spodnja Saška), Isar 2 (Bavarska) in Neckarwestheim 2 (Baden-Württemberg). S tem se zaključuje zgodba o nemškem izstopu iz jedrske energije, za katerega se je leta 2011 dokončno odločila vlada nekdanje kanclerke Angele Merkel po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem.
Jedrske elektrarne so bile sicer v Nemčiji že leta pred tem predmet žgoče javne razprave in množičnih protestov. Nemci pa razen nekajmesečnega podaljšanja življenjske dobe zadnjih treh nukleark v državi svoje dokončne odločitve niso spreminjali niti v zaostrenih razmerah energetske krize, ki je bila ena od posledic vojne v Ukrajini. Vztrajanje nemške politike na začrtani poti pa ne navdušuje določenih gospodarskih in strokovnih krogov v največjem evropskem gospodarstvu ter širše. Tako je med drugim skupina znanstvenikov, med njimi dva Nobelova nagrajenca, prejšnji teden v javnem pismu kanclerja Olafa Scholza pozvalo, naj Nemčija ne zapira zadnjih jedrskih elektrarn, če želi doseči zadane podnebne cilje. Kot so poudarili, je nemško električno omrežje med najbolj ogljično intenzivnimi v Evropi. Ob zaprtju nukleark in zmanjšanih dobavah ruskega zemeljskega plina se namreč Nemčija v še večji meri naslanja na premog. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada, je bil v lanskem letu premog glavni posamični energent pri proizvodnji električne energije. S pomočjo premogovnih termoelektrarn je tako Nemčija lani proizvedla 33,3 odstotka vse elektrike, kar je za 3,1 odstotka več kot leto pred tem. Proizvodnja elektrike na podlagi zemeljskega plina pa se je znižala na 11,4 odstotka (12,6 odstotka v letu 2021). S pomočjo obnovljivih virov energije (OVE) je Nemčija sicer lani skupno proizvedla 46,3 odstotka elektrike (42,3 v letu 2021). Od tega največ s pomočjo vetrnih (24,1 odstotka) in sončnih (10,6 odstotka) elektrarn. Jedrske elektrarne so lani proizvedle 6,4 odstotka elektrike (12,6 odstotka v letu 2021).
Premog in plin za čas, ko ni sonca
"Nemčija ima danes enega največjih ogljičnih odtisov na področju proizvodnje elektrike v Evropi. Do tega so prišli, ker koristijo vse svoje rezerve za čas, ko ni sonca in vetra, kar je praktično vsako noč. Te rezerve temeljijo na zemeljskem plinu in elektrarnah na premog, ki jih ponovno zaganjajo," pravi predsednik Evropskega jedrskega združenja dr. Leon Cizelj. Kot pravi, so Nemci za namen tega prehoda namenili več sto milijard evrov, pa kljub vsemu izpustov ogljikovega dioksida niso uspeli bistveno zmanjšati. "Prinesel pa jim je zelo drago elektriko, ki je v tem trenutku med najdražjimi v Evropi."
Predsednik bavarske vlade in vodja CSU Markus Söder je tako že dan po zaprtju JE Isar 2 potezo označil za težko napako in zvezno vlado pozval k njenemu ponovnemu zagonu, kar so v Berlinu že zavrnili.
Cizelj meni, da je nemška odločitev nesmotrna tudi iz razloga, ker je bila Nemčija pred odločitvijo o izstopu iz jedrske energije pomembna proizvajalka jedrskih elektrarn. "Po mnenju marsikoga je Siemens delal najboljše jedrske elektrarne na svetu. Ampak so Nemci sami diskvalificirali svoj odličen izdelek. Enako zdaj grozi še njihovemu najbolj znanemu in ravno tako odličnemu izdelku-to so mali dizelski motorji za osebne avtomobile, ki ga ravnokar žagajo. S tem pa se bodo na področju električnih avtomobilov postavili v odvisnost od Kitajske, ki je najhitreje rastoča proizvajalka električnih avtomobilov."
Pri iskanju razlogov za nemško odločitev je po mnenju Cizlja premalo iskati odgovor zgolj v politični odločitvi. "Verjetno gre za interese finančne narave … Omenjene milijarde evrov pa so šle nekam drugam. Če bi ta denar Nemčija investirala v nuklearke, bi danes imela cela Evropa povsem brezogljično električno energijo."
V nekaterih evropskih državah medtem jedrska renesansa
V nekaterih evropskih državah pa so se medtem odločili za drugačno pot od nemške. V nedeljo je tako začel delovati tretji blok jedrske elektrarne Olkiluoto na Finskem, ki bo proizvedla 30 odstotkov elektrike v državi. V gradnji so tudi nov blok jedrske elektrarne Flamanville v Franciji in dva bloka jedrske elektrarne Hinkley Point C v Veliki Britaniji. Za gradnjo prve jedrske elektrarne s tremi bloki so se odločili tudi na Poljskem, kjer so že izbrali izvajalca, to bo ameriški Westinghouse. Projekt gradnje dveh novih blokov jedrske elektrarne je prav tako že v teku na Madžarkem (JE Paks). Razpis za izbiro izvajalca za gradnjo novega bloka jedrske elektrarne Dukovany pa je objavila tudi Češka. Nadaljnji razvoj svojega jedrskega programa sta napovedali tudi Bolgarija in Romunija. Po desetletju stagnacije na področju jedrske energije v Evropi ta tako doživlja renesanso, v prihodnjih desetletjih pa naj bi jedrska energija odigrala pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo.
"Energetske politike številnih evropskih držav se vedno bolj obračajo v smer razuma in proč od ideoloških usmeritev. To je v smer, ki daje rezultate pri zasledovanju ciljev energetske neodvisnosti in opuščanja fosilnih virov energije," pravi predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar.
Žagar: Jedrska energija in obnovljivi viri se ne izključujejo
Žagar meni, da so s stališča vpliva na okolje, zdravje in ekonomijo jedrski projekti primerljivi s projekti obnovljivih virov: "Glede doseganja rezultatov razogljičenja sta ta dva vira primerljiva in se ne izključujeta. Pri tem je vprašanje, kakšno je najbolj primerno razmerje med njima za posamezno državo. Jasno pa je, da izključitev enega vira iz energetskega miksa pomeni višje stroške."
Pri tem se nazaj proti jedrski energiji ozirajo tudi na Japonskem, kjer je vlada že konec lanskega leta napovedala podaljšanje življenjske dobe nekaterih jedrskih elektrarn in celo gradnjo novih. Do obrata je prišlo kljub njihovi izkušnji z nesrečo v jedrski elektrarni v Fukušimi, ki je bila v številnih evropskih državah povod za razmislek o nadaljnji rabi jedrske energije. "Japonci nikoli niso rekli, da želijo v celoti preiti na OVE, temveč so vedno želeli ohraniti del energije iz jedrskih elektrarn … Hkrati sledijo tudi hitremu razvoju OVE," še pove Žagar, ki dodaja, da je podobna tudi francoska energetska politika, kjer so na podlagi raziskav nacionalnega operaterja prenosnega sistema RTE ugotovili, da je razvoj jedrskega programa v kombinaciji z OVE najbolj primerna pot. "Kljub temu, da govorijo o gradnji šestih in kasneje še dodatnih osmih jedrskih elektrarn, hitro gradijo tudi infrastrukturo na področju OVE, govorimo o dvakratnem povečanju sončnih in vetrnih elektrarn. A to počnejo znotraj okvirov, ki se jih da ekonomsko upravičiti, ne pa za vsako ceno in vsepovsod."
