Za kaj gre? Tožilstvo je Antona Ropa preganjalo, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku izjavil, da naj bi se bila slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku.
Ropa so leta 2013 na prvostopenjskem in nato še višjem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, a je vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ljubljansko okrajno sodišče je nato v ponovnem odločanju Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov. Sodbo je v nadaljevanju potrdilo tudi višje sodišče.
Rop se je nato odločil za odškodninsko tožbo proti državi. "Bil sem po krivem obtožen in pravnomočno oproščen," je aprila 2022 po obravnavi na ljubljanskem okrožnem sodišču odgovoril na vprašanje, zakaj tožba proti državi. Od države je terjal 127.000 evrov odškodnine zaradi povzročene škode, ki se je nanašala tudi na to, da mu je Banka Slovenije odpovedala pogodbo kot nadzorniku banke SID.
Kot poroča časnik Delo, je prvostopenjsko sodišče novembra lani odločilo, da mora država Ropu plačati 30.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 60.611,48 evra odškodnine za premoženjsko škodo. Slednje se nanaša na sejnine za obdobje, ko jih ni prejemal, ker je bil neupravičeno razrešen iz nadzornega sveta SID banke. Poleg tega je sodišče Ropu priznalo še zamudne obresti, ki tečejo od 17. decembra 2020.
Po neuradnih informacijah Dela je višje sodišče v celoti zavrglo pritožbo državnega odvetništva in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
