(Ne)dostopnost za ljudi z invalidnostjo v praksi: "Zakon velja, a ena stopnica še vedno odloča o tem, kdo lahko vstopi"

Brez klančine invalidi na vozičku težko dostopajo do lekarn, zdravstvenih domov, trgovin, šol ...
Brez klančine invalidi na vozičku težko dostopajo do lekarn, zdravstvenih domov, trgovin, šol ...
Andrej Petelinšek
Datum 29. december 2025 05:30
Čas branja 11 min
Po 15 letih prilagoditvenega obdobja bi morale biti vse stavbe v javni rabi dostopne tudi invalidom – a realnost je pogosto drugačna. Osebne zgodbe in opozorila stroke razkrivajo, zakaj ena stopnica še vedno pomeni nepremostljivo oviro in zakaj zakonodaja sama po sebi ne zadošča.

V članku še izveste:

- Kako je paraplegik Igor Plohl v Lenartu pomagal odpravljati arhitektonske ovire in zakaj jih je kljub temu še veliko.

- Zakaj javni promet, kulturne ustanove in celo sanitarije pogosto niso prilagojeni invalidom.

- Kako nedostopnost vpliva na izobraževanje, zaposlitev in samostojnost invalidov.

- Zakaj se globe za nedostopne stavbe sicer uvajajo, a se še ne bodo obračunale.

- Kaj so najpogostejše napake pri "formalnih" prilagoditvah, kot so nevarne klančine.

- Kateri objekti v Sloveniji in tujini dokazujejo, da je dostopnost izvedljiva, če obstaja volja. 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Vas skrbijo zdravstvene razmere zaradi izbruha hantavirusa na ladji za križarjenje?
Da, zelo!
17%
115 glasov
Počakajmo, da se potniki vrnejo v svoje države ...
26%
181 glasov
Najhuje je že mimo.
8%
52 glasov
Ne, niti najmanj.
41%
281 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
9%
60 glasov
Skupaj glasov: 689