Vrtci in šole bodo 9. marca zaprti. To lahko spremeni vlada, če z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju doseže dogovor o stavkovnih zahtevah. A za zdaj bolj slabo kaže, saj vladna stran še ni pokazala pripravljenosti za sodelovanje. Odgovor, ki so ga poslali sindikatu Sviz na njegove stavkovne zahteve, so v sindikatu označili za neodgovor. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je v odzivu na vladno pismo poudaril, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki jo zaposleni izkoristijo čisto na koncu, ko so izčrpane vse druge možnosti. In te so po njegovih besedah v zadnjem letu in pol prizadevanj, da bi z vlado začeli reševati velike probleme vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju v času epidemije in sicer, izčrpali. Odgovor in zahtevo, da vlada takoj prične iskati rešitve za mirno rešitev spora, je "vlada v celoti opustila", še pravi Štrukelj.
Ključno sporočilo: ne priznavamo stavke
Neodgovor, ki so ga prejeli šolniki, Štrukelj ocenjuje kot nekompetentnega: "Ključno, kar je mogoče razbrati iz njega, je, da nam vlada ne priznava pravice do stavke." Vlada pravi, da bi s stavko kršili zakon o volitvah, a v tem zakonu ni nobene prepovedi, ki bi kadarkoli onemogočala stavko, dodaja. Tudi če se nekaterim zdi napovedana stavka blizu volitvam, se volilna kampanja začne šele 24. marca.
Štrukelj: Plačna neskladja med različnimi skupinami javnega sektorja so se najbolj povečala ravno v času te vlade
Stavko je podprlo 37.248 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "Vlada jim sporoča, da se po letu in pol prizadevanj, da bi razrešili ključne probleme, niso pripravljeni z njimi niti pogajati," izpostavlja Štrukelj in pokaže na izrazito neenakost, s katero vlada obravnava posamezne skupine zaposlenih. Plačna neskladja med različnimi skupinami javnega sektorja so se najbolj povečala ravno v času te vlade, potem ko se je vlada dogovorila za sistemsko zvišanje plač za pomemben del zaposlenih v zdravstvu, pred tem pa z zaposlenimi v policiji in tudi vojski, pravi. "Kolege smo podprli in zvišanju njihovih plač ne nasprotujemo, je upravičeno. A zakaj se, potem ko je prišlo do anomalij, ki jih je povzročila vlada v odnosu do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kar dokazujejo tudi njeni podatki, ta z nami noče pogajati?" se sprašuje Štrukelj in razmišlja, da so šolniki očitno "neka drugorazredna skupina državljanov, ki nima enakih pravic kot drugi". Zaposlenim v vzgoji in izobraževanju so se plače višale trikrat počasneje kot drugim v javnem sektorju, plačna nesorazmerja so še posebno izrazita glede na raven izobrazbe zaposlenih.
Ne 90 tisoč, v šolstvu je 70 tisoč zaposlenih
"V odgovoru vlade je trditev, da se je število zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v zadnjih 20 letih povečalo s 54 tisoč na 90 tisoč. To je sfabricirana neresnična trditev," opozori Štrukelj. Podatki ministrstva za javno upravo kažejo, da je zaposlenih 70 tisoč, hkrati pa je odstotek zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju med letoma 2000 in 2020 identičen z gibanjem zaposlenih v celotnem javnem sektorju. V javnem sektorju je število zaposlenih zraslo za 35 odstotkov, v vzgoji in izobraževanju za 34 odstotkov.
Štrukelj se je odzval še na grožnje vlade, da stavka ne bo plačana. "Naše stavkovne zahteve se vežejo na kršitve podpisanih dogovorov. Če delodajalec krši predpisane dogovore, mora stavko plačati. Lahko vlada priporoči, da se ta dan stavke ne plača, ampak odločitev o tem, ali bo stavka plačana ali ne, bo imelo sodišče," je zaključil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
