Mariborsko vstajo je spremljal od njenih začetkov, a ne kot spremljevalec, ampak kot eden njenih bistvenih agensov, je o Francu Trčku, doktorju sociologije, profesorju in mariborskem vstajniku, ob izidu njegove knjige Vstajniški dnevnik, leta 2014, napisala Vesna V. Godina. "Spremljal jo je s pozicije, ki je njegova. Značilna: brez sprenevedanja, z leve pozicije, v kateri današnja slovenska menda levica nima kaj iskati. S pozicije, ki v imenu kritične sociološke imaginacije - in Trček je bil vedno zavezan natančno tej drži - preizpraša vse: tisto, česar ne mara. In mora še bolj tisto, kar mara."
Kot poslanec državnega zbora je, več in večjim mlinom navzlic, ki tam meljejo, v osnovi ostal enak. Je delaven, zavzet, analitičen in duhovit, zna torej nastopati, četudi človek ne bi dal roke v ogenj, da vsi izbranci ljudstva sploh vedo, o čem govori. O poslancih, "ki so vsi isti in vsi samo kradejo", zdaj pa očitno glasovalni avtomati strankarskih in lastnih interesov, opomni, da se niso izvolili sami. Ko je govoril o napovedanem ukinjanju zakonov, je rekel, da po njihovih posegih motokultivatorja ne bodo mogli niti za kavni mlinček uporabljati.
Zdajšnjo vlado je opisal kot fevd. "Ve se, kdo je capo fevdalist, kdo so mali fevdalisti, 'udri na veselje, zdaj smo mi pri koritu'." Če imamo neko vlado, katere predsednik je skregan sam s sabo še, ko spi, če si mu drugi niti ne upate nič reči, če on bevska po vsem, z jezo ne moreš v nekih nekriznih situacijah furati države, kaj šele v nekih takšnih situacijah, ki jih imamo, je tudi rekel. "Ja, jaz sem za dialog, jaz se strinjam s Toninom, sem za dialog, ampak dialog moramo najprej začeti. Osnova dialoga v teh kriznih časih mora biti, da s položajev umaknemo ljudi, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov ne obvladujejo tega, kar bi morali na položajih, na katerih so. Vključno s predsednikom vlade, ki bi moral iti na zdravljenje odvajanja od twitterja."
Celoten intervju si lahko preberete v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.
