Kot so danes sporočili s Sursa, je v urah in dneh neposredno po sprejetju in uveljavitvi ukrepa poskočilo število prijav začasnega prebivališča, saj so številni hiteli urejati prijavo dejanskega prebivališča, da bi se izognili morebitni kazni. "Prijava začasnega prebivališča je namreč v primerjavi s prijavo stalnega prebivališča enostavnejši postopek, saj ne zahteva niti menjave osebnih dokumentov," so navedli.
V prvem tednu po sprejetju odloka, do 5. aprila, se je tako v drugo občino "preselilo" skupaj 9310 prebivalcev Slovenije, od česar je šlo v 92 odstotkih za prijavo začasnega prebivališča. Za ponazoritev: v primerljivem obdobju leta 2019 se je v drugo občino preselilo 1287 prebivalcev, od tega je v 36 odstotkih šlo za spremembo prebivališča s stalnega na začasni naslov.
V prvem polletju tega leta je največ prebivalcev pridobila občina Kranjska Gora, kjer je selitveni prirast znašal skoraj 370 prebivalcev ali okoli 70 na 1000 prebivalcev. Največ prebivalcev je v absolutnem smislu izgubila občina Ljubljana, in sicer 2200, v relativnem pa Celje, ki je izgubilo 12 na 1000 prebivalcev.
Odlok o prepovedi gibanja med občinami "je torej marsikoga spodbudil k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva". "Pričakovati je, da si bo vsaj del teh sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oziroma da bo redno podaljševal začasno prebivališče," so zapisali na Sursu.
Menijo tudi, da del prijav začasnega prebivališča po uveljavitvi odloka ni bilo narejenih zato, ker bi posameznik že prej dejansko bival na drugem naslovu, ampak je šlo najverjetneje za začasne prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oziroma vikendov. "Čeprav bi po veljavni zakonodaji takšno začasno prebivališče posameznik moral tudi odjaviti, pa prav množičnih odjav najverjetneje ni pričakovati," predvidevajo na Sursu.
