Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pred državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti, spomnil, da bo v torek minilo 35 let od dneva, ko so ljudje na plebiscitu odločno povedali, da hočejo živeti v samostojni in demokratični državi. To je bil po njegovih besedah čas, ko se je v odvijanju zgodovine odprlo okno, skozenj pa je začel pihati drugačen veter, veter, ki je napovedoval pomlad. Takšni trenutki, ki prekinejo ustaljeni tek in omogočijo nastop nečesa novega, se po besedah Zoreta zgodijo le občasno, zato se je zahvalil vsem, ki so takrat zaslutili daljnosežnost trenutka ter zastavili svoje znanje, izkušnje in moč, v določeni meri pa tudi svoje življenje, da so prepričali ljudi, da so na plebiscitu glasovali za samostojnost.
O odgovornosti za državo
Ena od nalog vseh v državi je danes, da ljudem pomagajo do spoznanja, da so za to državo odgovorni. "Ne na posameznih mestih odločanja, pač pa so odgovorni vsak na svojem mestu, ko premisli, analizira, tehta in potem jasno pove svoje mnenje: ko ne nasede spuščanju megle, da ni mogoče ničesar spremeniti, ampak takrat, ko je povabljen povedati svoje mnenje, stopi iz cone udobja, se odpravi na volišče in pove, kakšni si njegovo mnenje in njegova pričakovanja," je nadškof dejal v ljubljanski stolnici. Demokracija v pravem pomenu besede po oceni Zoreta nastopi šele takrat, "ko vsak državljan pove svoje mnenje, odda svoj glas, odločevalci pa želijo in spodbujajo, da ljudje povedo, kakšno državo in kakšno politiko hočejo".
Spomnil je, da s praznikom samostojnosti praznujemo tudi enotnost. Ob tem je opozoril, da enotnost ni odpoved različnosti in ustvarjanje nekakšne uniformiranosti znotraj naroda, pač pa je spoštovanje različnosti ob hkratnem sobivanju in medsebojnem spoštovanju. Le "v takšnem medsebojnem odnosu lahko namreč gradimo, sadimo, odkrivamo in oblikujemo svet, ki je vedno bolj prijazen za današnje rodove in za jutrišnje generacije", je dejal.
"Varnega splava ni"
Posebej se je dotaknil demografske slike, rekoč, da bi nas moralo "resno skrbeti, ker smo se podali globoko v demografsko zimo". "Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav - mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga praktično nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi," je dejal. Le ko se bomo začeli veseliti življenja in ko bomo vsakemu otročku izrekli dobrodošlico, "bosta naš narod začeli prevevati kultura življenja in kultura veselja, s tem pa tudi kultura zdravega optimizma in kultura prihodnosti", je dejal.
Poudaril je tudi nujnost, da se otrokom v skladu z ustavo omogoči vzgojo in izobraževanje v skladu s prepričanjem ali vero njihovih staršev. "Politika se mora odločiti, da ob vsem govorjenju o pravicah ne bo kršila pravice staršev, da svojim otrokom zagotavljajo versko in moralno vzgojo v skladu s svojim prepričanjem. Zgolj deklarativna raven ni dovolj. Potrebno je tudi omogočiti pogoje, da bodo starši to svojo pravico tudi uresničevali: od vrtca in osnovne šole naprej," je dejal.
Maše za domovino so se med drugim udeležili predsednik vlade Robert Golob, soprog predsednice republike Aleš Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, predsednik SD Matjaž Han, predsednik NSi Jernej Vrtovec, podpredsednik SDS Aleš Hojs, predsednik Demokratov Anže Logar.
