Na slovenskih cestah je lani življenje izgubilo 26 motoristov (še štirje so nekaj dni po nesreči izgubili bitko), 228 se jih je huje poškodovalo, 713 lažje. "Stanje je katastrofalno. Lani smo imeli daleč največ smrtnih žrtev," je uvodoma opisal pobudnik akcije Darko Mikša iz celjske postaje prometne policije. "Vem, da vse prevečkrat za prometne nesreče krivijo vas, čeprav so mnogokrat drugi povzročitelji. A vendar, če sami ne bomo poskrbeli zase, tudi drugi ne bodo," je zbranim – povabili so vse predsednike motoklubov v celjski in koroški regiji – položil na srce.
O najpogostejših napakah motoristov
Ker je tudi sam motorist, zelo dobro ve, katere so najpogostejše napake motoristov. Psihofizično stanje je na prvem mestu. Pa s tem niso mišljene le substance, takšne in drugačne, ki v prometu nimajo mesta, pri motoristih pa še toliko bolj vplivajo na nujno potrebno motoriko. "Popoldan je motorist že utrujen, poleti mu je pod čelado, obleko, sploh ob zastojih, vroče. Potem pa ima le še kakih deset kilometrov do doma in misli, da to bi že še 'stisnil' … Ustavi se, spij kakšno pijačo. Kar 70 odstotkov vseh nesreč se zgodi v delu vožnje, ko jo v bistvu že zaključujemo," je opozoril Mikša in opomnil tudi na lansko smerno nesrečo na avtocesti, kjer si je motorist želel le pretegniti nogo. Ko jo je stegnil, se je dotaknil vozišča. "Če že, raje vstanite na motorju, ne stegujte nog," je dodal.
In ko smo že pri nogah. "Kar koža se mi naježi, ko vidim na motorju kakšnega mladega z adidaskami. Ko ti bo nekdo izsilil prednost, te stisnil med avtomobile, adijo gleženj, če ne že kaj drugega. Tudi če greste le nekaj kilometrov, se oblecite." Podobno velja za airbag. "Je malo dražji, lahko pa reši življenje," je dodal. Med rešitelji življenj so tudi motoristi sami. Največje vprašanje med njimi pa je, kdaj lahko poškodovanemu motoristu odstranijo čelado, da ne bodo s tem naredili usodne napake. "Če ga boli le noga, mu ne snemajte čelade, temveč počakajte do prihoda reševalnih služb. Tudi slačiti ga ne, ker ravno obleka, škorenj lahko pomaga, da se krvavitev ustavi. Predvsem pa - ko pokličete številko 112, vas bodo pri vsem vodili, zato brez strahu. Prvi, ki ste pri nesreči, ste tisti, ki lahko rešite življenje," je poudaril reševalec Splošne bolnišnice Celje Kristjan Guček.
Na kakšen dan varne vožnje
"Bodite naši sodelavci. Lahko ste najhitrejši usmerjevalci prometa ob prometni nesreči pred našim prihodom," je pozval Klemen Kotnik s Poklicne gasilske enote Celje, ki je motoristom opisal še, kakšen je pogled gasilca iz kakih 18 ton težkega tovornega vozila. "Voznikov mrtvi kot je na obeh straneh vrat, obenem ima na sebi čelado, ob sebi sovoznike - pa še na intervencijski vožnji je. Imejte to v mislih, ko prehitevate tovornjake," je opozoril Kotnik.
Opozorila, ki so jih ponovno slišali predsedniki motoklubov, naj se čim bolj razširijo med mladimi in starimi od 45 do 64 let, ki sta najbolj izpostavljeni skupini. Za mladost je znano, da je večkrat nepremišljena, a tudi v zrelih letih se motoristi hitro precenijo. "Veliko je takšnih, ki si v teh letih lahko finančno privoščijo motor, kupijo si čim močnejšega, usposobljeni pa, četudi imajo izpit, še niso," je poudaril Andrej Kališnik iz javne agencije RS za varnost prometa. Zato bi bilo smiselno, da bi, podobno kot na tehnični pregled peljemo vozilo, tudi sebe peljali na kakšen dan varne vožnje, je menil vodja Centra varne vožnje Tomaž Lotrič.
Predvsem pomladne vožnje so velika preizkušnja. Nove gume, ki so vsaj 200 kilometrov spolzke, in pesek na cesti je le nekaj stvari, ki jih vsak motorist – poleg napak drugih – mora predvideti. "Prva vožnja ni test poguma, je test presoje," je zbranim še na srce položil Kališnik. Ob vsem znanju in previdnosti je dobrodošel še blagoslov, je dodal Peter Barič, predsednik motokluba Pegaz, ki je na velikonočni ponedeljek v Rogaški Slatini organiziral blagoslov motoristov. Udeležilo se ga je več kot osem tisoč motoristov.
