Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar (Demokrati) je ob dopoldanski predstavitvi na odboru za gospodarstvo državnega zbora poudaril, da Slovenija za ohranitev socialne države potrebuje bistveno hitrejšo rast produktivnosti in dodane vrednosti. Po njegovih ocenah bo morala država do leta 2040 dosegati približno štiriodstotno letno rast dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko se ta danes giblje med 1,2 in 1,5 odstotka.
"Z višjo dodano vrednostjo do leta 2040 okoli 100.000 evrov bomo lahko financirali uspešno, vitko, socialno in zeleno državo," je dejal. Ob tem je opozoril, da takšen razvojni preskok ne bo samoumeven, temveč bo zahteval obsežno prestrukturiranje gospodarstva. Logar svojo strategijo gradi na treh stebrih: gospodarski odličnosti, učinkovitih institucijah ter digitalno razviti javni upravi in gospodarstvu, podprtem z umetno inteligenco.
Rast kot ključni vir razvoja
Po Logarjevih besedah je mogoče razvoj financirati iz petih virov: gospodarske rasti, državnega proračuna, evropskih sredstev, zadolževanja in vrnitve slovenskega tranzicijskega kapitala iz tujine, slednje se mu sicer zdi manj verjetno. Ker so možnosti zadolževanja omejene, evropska sredstva pa po njegovem mnenju niso dovolj učinkovito izkoriščena, ostaja gospodarska rast najpomembnejši razvojni motor. Pri tem je opozoril na pogosto negativno obravnavo dobičkov podjetij v javnosti in demonizoranje uspešnih podjetnikov, ki ga ustvarjajo. "Dobički so dobri, ker omogočajo vlaganja, vlaganja pa ustvarjajo novo dodano vrednost," je poudaril. Logar.
Vrtovec: Na avtocestah se bo delalo tudi ponoči, vsak, ki ima pet minut časa, želi ustaviti projekte
Lani so slovenska podjetja ustvarila rekordnih 7,3 milijarde evrov dobička, vendar je večina tega koncentrirana v nekaj največjih podjetjih, bankah in energetiki. Medtem ko so dobički v teh sektorjih rasli, so se v preostalem večinskem delu gospodarstva po njegovih besedah zmanjšali za približno 16 odstotkov oziroma realno za desetino. "Imamo gospodarstvo dveh hitrosti. To ni sociološki, ampak strukturni problem," je še ocenil.
Nadaljevanje Logarjeve prestavitve pred matičnim odborom DZ še danes
Predstavitev kandidata za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anžeta Logarja se bo nadaljevalo danes ob 22. uri, so sporočili iz DZ. Pristojni odbor je sicer to točko obravnaval že dopoldne, a v treh urah vsi člani niso imeli možnost zastaviti vprašanj, zato so sejo prekinili. Sprva so nadaljevanje seje predvideli za torek ob 18. uri.
Po uvodni okoli 45-minutni predstavitvi Logarja ter nekaj postavljenih vprašanjih je odbor na predlog predsednik odbora Roberta Potnika (Demokrati) ob nasprotovanju članov iz vrst Svobode izglasoval sklep, da se postavljanje vprašanja omeji na pet minut in da lahko vsak član vprašanja postavi enkrat. Glede na dolžino razprav ob dotlej postavljenih vprašanjih je namreč sklepal, da seje ne bodo mogli zaključiti do 12. ure.
Člani iz Svobode so protestirali, da gre za omejevanje demokracije in da ne morejo opravljati svojega dela. Ob 12. uri, ko naj bi se seja končala, saj je predvidena predstavitev drugega kandidata za ministra, seznam prijavljenih k razpravi oz. postavitvi vprašanja še ni bil izčrpan. Potnik je kljub temu želel dati sklep, ali odbor podpira Logarjevo predstavitev za ministra, na glasovanje.
Ko pa je Logar, sicer predsednik stranke Demokrati, dejal, da bi rad odgovoril na vsa vprašanja in da se strinja s tem, da se seja nadaljuje v prvem možnem terminu, je Potnik sejo prekinil in določil, da se bo nadaljevala v torek zvečer. A je kasneje prišlo do spremembe, obravnavo bodo tako nadaljevali še danes pozno zvečer. (STA)
Premalo sredstev za nove investicije
Logar opozarja, da imajo slovenska nefinančna podjetja med najnižjimi deleži dobička v ustvarjeni dodani vrednosti v Evropski uniji. Ko slovensko podjetje ustvari sto evrov dodane vrednosti, mu za nadaljnji razvoj ostane manj sredstev kot večini konkurentov v Evropi. Kot zgled uspešnega podjetja je navedel Krko. "Krka je dokaz, da je mogoče tudi v Sloveniji ustvarjati visoko dodano vrednost. Naloga države je ustvariti pogoje, da bo takšnih podjetij čim več," je še dejal.
Pomemben poudarek je namenil investicijam. Te v Sloveniji predstavljajo približno petino bruto domačega proizvoda, dodatni potencial pa vidi predvsem v zasebnem kapitalu. V slovenskih bankah je po njegovih besedah približno 30 milijard evrov prihrankov, ki mirujejo in tako ne sodelujejo dovolj pri financiranju razvoja. Za več vlaganj bodo po njegovem potrebni večja predvidljivost poslovnega okolja, davčne spodbude in manj administrativnih bremen.
Vložki v razvoj so, manjka prenos v gospodarstvo
Slovenija za raziskave in razvoj namenja okoli 2,5 odstotka BDP, kar Logar ocenjuje kot primerljivo z najbolj razvitimi državami. Težavo vidi predvsem v komercializaciji znanja. "Denarja za raziskave je dovolj. Premalo pa naredimo pri prenosu znanja v gospodarstvo in pri zaščiti ter trženju patentov," je ocenil.
V predstavitvi je posebno pozornost nameniti tudi umetni inteligenci. Na ministrstvu želi namreč vzpostaviti sistematično uporabo orodij umetne inteligence in razvoj poslovne kulture, podobno, kot so to storile baltske države.
Logar je večkrat poudaril, da ministrstva ne prevzema z namenom delitve denarja. Kot eno prvih nalog je napovedal notranjo integracijo področij na gospodarskem ministrstvu, ki da se ne bo zgodilo čez noč. Združitev gospodarskega in delovnega resorja vidi kot konkurenčno prednost, saj naj bi povezovala delodajalce, zaposlene in inovatorje pri skupnem prestrukturiranju gospodarstva. Napovedal je tudi oblikovanje sveta za gospodarski razvoj ter novo obliko neposrednega socialnega dialoga.
Njegovo osrednje sporočilo je bilo povzeto v motu, ki ga, kot je dejal, delijo tudi v Umarju: "Od izvajalcev do ustvarjalcev." Po njegovem namreč Slovenija ob skoraj polni zaposlenosti ne potrebuje več dela, temveč, da delamo bolje in ustvarimo več dodane vrednosti.
Pet Logarjevih prioritet
Program kandidata za gospodarskega ministra Anžeta Logarja temelji na petih sklopih ukrepov: povečanju konkurenčnosti gospodarstva, debirokratizaciji, spodbujanju investicij, reformi agencij in sistema subvencij, krepitvi socialnega dialoga ter razvoju turizma in športa. Na gospodarskem ministrstvu namerava uvesti kazalnike uspešnosti. "Mojega dela se ne bo merilo po številu sprejetih zakonov, ampak po odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija leta 2030 bolj produktivna, kot je danes," je dejal.
