
“Zanimanja je vsekakor iz leta v leto več, smo pa Slovenci v primerjavi z drugimi državami, na primer z Nemci, Italijani, Španci, bolj zadržani, kar zadeva odhod naših otrok v tujino. Mnogokrat kljub želji otroka prevlada strah staršev pred neznanim, strah, da bodo v naši šoli kaj zamudili, da se bo to poznalo pri nadaljevanju šolanja … Ugotavljamo pa, da predvsem v zadnjih dveh letih tako učenci kot dijaki in njihovi starši spoznavamo, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo naši otroci uspešno osebno in poklicno kariero gradili v tujini, za kar bodo potrebni znanje, samozavest in lastna iniciativa. In kje lahko to bolje pridobimo kot z izkušnjami, pridobljenimi v tujini?” pravi Vesna Košir Šalabalija, direktorica podjetja LTA Jezikovna potovanja iz Slovenske Bistrice, ki organizira šolanje dijakov v tujini.
V ZDA, na Japonsko, Dansko
Na II. gimnaziji Maribor je dijakov, ki bi se odpravili v tujino, da bi tam opravili del šolanja, relativno malo. “Imeli smo posamične dijake, ki so odšli v ZDA, na Japonsko, na Dansko, v Nemčijo,” pravi ravnatelj Ivan Lorenčič, kot razlog za odhod dijakov v tujino pa navede širjenje obzorij in seveda učenje tujega jezika. Če dijaki en letnik opravijo v srednji šoli v kateri od držav EU, se mu ponavadi ta po prihodu nazaj na gimnazijo prizna in lahko šolanje nadaljuje s svojimi vrstniki. “Priznajo se jim praviloma vsi predmeti razen slovenščine, ki jo morajo opraviti po prihodu v domovino, nekateri pa izpite opravljajo že kar med bivanjem v tujini, na daljavo,” pravi Lorenčič. Drugače je pri šolanju v ZDA, kjer nivo izobraževanja ni primerljiv. “V tem primeru dijak pač izgubi eno leto in mora tisti letnik v domovini opravljati znova.”
Podatkov, koliko dijakov iz Slovenije se šola v tujini, na ministrstvu nimajo, saj srednja šola ne sodi več v obvezno šolanje
Mariborski študenti najraje na Portugalsko
Program mobilnosti Erasmus (sedaj se imenuje Erasmus+), preko katerega lahko med drugim študenti del svojega študija opravijo v tujini, velja za enega najuspešnejših programov EU, število sodelujočih pa z leti narašča. Številke kažejo, da je v študijskem letu 2016/17 del študijskih obveznosti ali usposabljanj v tujini opravilo 1958 mladih iz Slovenije, v naši državi pa se je izobraževalo ali usposabljalo 2684 mladih iz tujine. Slovenski udeleženci v programu najraje odhajajo v Nemčijo, Španijo in Avstrijo, kažejo podatki na nacionalni ravni. Študenti z mariborske univerze pa najraje odidejo na Portugalsko. Kot so nam sporočili z Univerze v Mariboru, je v zadnjih dveh študijskih letih na Portugalsko odšlo 94 študentov, sledijo Nemčija s 76 študenti, Španija s 57, Avstrija s 56 in Češka z 52 študenti.
Priznavanje izobraževanja
Priznavanje izobrazbe, pridobljene v tujini, je v pristojnosti izobraževalne institucije, kjer namerava dijak nadaljevati šolanje, bodisi srednje šole bodisi univerze, so nam pojasnili na ministrstvu za izobraževanje.
“Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v Sloveniji je upravni postopek, ki se prične na tisti izobraževalni instituciji, kjer imetnik listine želi nadaljevati izobraževanje,” navajajo na spletni strani ministrstva. Vlogo morajo dijaki podati na posebnem obrazcu N, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Če pa želi dijak, ki je v tujini opravljal srednjo šolo, pridobiti potrdilo o poklicni kvalifikaciji, ga lahko pridobi pri ENIC-NARIC centru ministrstva za izobraževanje.
Sicer pa podatkov, koliko dijakov iz Slovenije se šola v tujini, na ministrstvu nimajo, saj srednja šola ne sodi več v obvezno šolanje, so nam pojasnili. Tudi štipendij za takšno izobraževanje ministrstvo ne podeljuje.
Stroški od 8600 do 25.000 evrov
Pri agenciji LTA v zvezi s stroški izobraževanja dijakov v tujini izpostavljajo, da je treba ločiti med stroški šolanja, ki vključuje stroške bivanja, prehrane, stroške skrbnika (ki je v nekaterih državah, na primer v Veliki Britaniji in na Irskem, če bivajo pri gostiteljski družini, obvezen), in šolnino, ki jo zaračuna šola. Cene celoletnega šolanja na javni šoli v Nemčiji, ki vključuje bivanje in prehrano (polni penzion) pri gostiteljski družini, se gibljejo od 8600 evrov dalje, medtem ko se stroški celoletnega šolanja na zasebnih šolah začenjajo pri približno18.000 evrih. Strošek celoletnega šolanja v Veliki Britaniji na javnih šolah z nastanitvijo pri gostiteljski družini (polpenzion) znaša od 13.000 evrov dalje.
“Dejstvo pa je, da je Velika Britanija znana predvsem po ‘boarding schools’, kjer dijaki bivajo v sklopu šolskih kampusov. Večinoma so te šole zasebne, nekaj pa je tudi javnih boarding schools. Strošek celoletnega šolanja, ki vključuje tako šolnino kot popolno oskrbo na zasebnih šolah, je od približno 25.000 evrov dalje, medtem ko so cene na javni šoli od 17.500 evrov dalje. Popolnoma se šolnini ni mogoče izogniti, res pa določene šole omogočajo različne štipendije, kar lahko strošek šolanja zniža tudi do 50 odstotkov.
Seveda pa morajo prejemniki zadostiti precej strogim kriterijem,” je sporočila Vesna Košir Šalabalija. Posebej izpostavlja še Kanado, ki v izobraževanju sodi v svetovni vrh, stroški celoletnega šolanja pa znašajo okoli 12.000 evrov, kar je relativno ugodno.