Takrat še zunajparlamentarna stranka Resnica je novembra lani s podpisi podpore volivcev v DZ vložila predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva ukinitev obveznosti plačevanja rtv-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna.
Hkrati bi od RTVS zahtevali pripravo programa racionalizacije poslovanja, pri čemer bi morala z organizacijskimi ukrepi doseči zmanjšanje števila zaposlenih na 1500 v naslednjih petih letih in sprejeti ukrepe za izboljšanje vsebinskih zasnov. Po takratnih besedah predsednika stranke Zorana Stevanovića, ki je bil 10. aprila letos izvoljen za predsednika DZ, ne predlagajo ukinjanja RTVS, ampak ukinitev "samopašnosti in avtomatskega financiranja brez odgovornosti".
Kot je v odzivu na predlog novele zakona, ki je trenutno v parlamentarni proceduri, zapisal Mirovni inštitut, primerjalne evropske raziskave, pravni okvir EU in izkušnje v Sloveniji "jasno kažejo, da je neposredna proračunska odvisnost eden glavnih virov politične ranljivosti javnih medijev, zlasti v razmerah politične polarizacije".
Po navedbah inštituta obljube o stabilnem financiranju v predlaganem zakonu niso podprte z realnimi institucionalnimi varovalkami, kot jih zahtevajo evropski standardi, zlasti Evropski akt o svobodi medijev.
Prav tako je po mnenju Mirovnega inštituta argument razbremenitve prebivalstva zavajajoč, saj so socialno najbolj ranljive skupine že danes izvzete od plačila, višina rtv-prispevka pa ne predstavlja nesorazmernega bremena glede na obseg javnih storitev, ki jih zagotavlja RTVS.
"Raziskava evropskega projekta MeDeMAP, v katerem je sodeloval Mirovni inštitut, in druge evropske in slovenske analize potrjujejo, da javnost javne medije razume kot javno dobro, ki mora ostati odgovorno javnosti in ne politični oblasti," so izpostavili pri Mirovnem inštitutu.
Izpostavljeni bi bili političnim ciklom
Poudarjajo tudi, da ukinitev rtv-prispevka brez ustreznih varovalk pomeni prekinitev neposredne vezi med javnostjo in javnim medijem, ter preoblikovanje javnega medija v proračunsko postavko, izpostavljeno političnim ciklom, pritiskom in potencialnim zlorabam. V tem kontekstu se po navedbah Mirovnega inštituta predlagani zakon kaže kot pretveza za širši politični projekt, v katerem sprememba financiranja ni cilj, temveč instrument za omejevanje in podreditev javnega medija.
Težave v delovanju ali financiranju RTVS je po mnenju Mirovnega inštituta treba reševati z reformami, ki krepijo neodvisnost, transparentnost in odgovornost do javnosti, ne z ukrepi, ki javni medij naredijo bolj odvisen od politične oblasti.
Javni medij ena ključnih demokratičnih protiuteži
Mirovni inštitut je poudaril tudi, da javni medij ni zgolj še ena ustanova v sistemu, temveč ena ključnih demokratičnih protiuteži politični oblasti, trgu in zasebnim interesom. Pristojne poziva k odgovornemu premisleku, "ki presega kratkoročne politične koristi in populistične obljube".
Javni medij, ki izgubi neposredno finančno in simbolno vez z državljankami in državljani ter se preoblikuje predvsem v proračunski subjekt, po navedbah Mirovnega inštituta izgubi tudi pomemben del svoje demokratične legitimnosti.
"Odločitev o tem zakonu zato ni zgolj odločitev o viru financiranja, temveč odločitev o tem, ali bo javni medij deloval kot institucija v javnem interesu, odgovorna javnosti kot celoti, ali pa bo odvisen od političnih razmerij moči," so navedli pri Mirovnem inštitutu.
Predlagana novela je trenutno v parlamentarni proceduri, podporo ukinitvi rtv-prispevka pa je med drugim večkrat izrazil tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša.
