
Ob razmerah na živalskih farmah, o katerih smo v Večeru zadnje tedne podrobno pisali, se med drugim zastavlja vprašanje, kakšne kakovosti je slovensko meso. V Zvezi potrošnikov Slovenije teste kakovosti izvajajo glede na letni plan in v zadnjih letih na mesnih izdelkih niso izvajali testov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporoča, da se za zagotavljanje standardizirane in zadovoljive kakovosti mesa na področju trženja uporabljajo tržni standardi. Slednji predstavljajo enotne kriterije za EU. UVHVVR izvaja nadzor nad kakovostjo mesa v skladu z zahtevami, vezanimi na omenjene tržne standarde ter Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi. Hkrati se nadzira izpolnjevanje zahtev s področja dobrobiti živali ter izpolnjevanje higienskih zahtev. Meso, ki se trži kot sveže, mora izpolnjevati predpisane kakovostne zahteve. Skladnosti glede na poreklo nam niso podali, saj jim sistem zbiranja podatkov tega ne omogoča.
Prehod na rastlinsko prehrano je eden najpomembnejših načinov za ustavitev najbolj ekstenzivnega izkoriščanja živali
Je meso nujno v prehrani?
Boštjan Jakše, doktorski študent prehrane na Biotehniški fakulteti, pove, da priporočen dnevni vnos mesa ne obstaja. "So priporočila za hranila, ki pa jih lahko dobimo iz različnih virov hrane, tudi iz mesa." Jakše pove, da so v mesu reprezentativno beljakovine, železo, ki je v mesnih virih hrane hemsko in vitamin B12. "Beljakovin v rastlinski prehrani ni težko dobiti - dva večja kosa polnozrnatega kruha z arašidovim namazom ali pa 100 gramov leče - v obeh primerih se dobi kar 25 gramov beljakovin primerljive kvalitete," pove in doda je treba vitamin B12 zaužiti v obliki dopolnil. "V mešani prehrani je marsičesa v presežku, pa tega ne omenjamo," pove. Kot je dejal, je glavni problem vsejede prehrane, da je ljudje ne glede na promocijo s strani stroke, resolucije in podporne projekte, v praksi ne udejanjajo. "Tudi, če bi se udejanjale smernice zdrave vsejede prehrane, bi še vedno prišlo do presežka skupnih in nasičenih maščob, prehranskega holesterola in premajhnega vnosa prehranskih vlaknin. Kot vidimo v praksi, ljudem ne uspe udejanjati priporočil zdravega prehranjevanja. V Sloveniji imamo kar 90 odstotkov odraslih s prekomerno težo, debelostjo ali pa z notranjo zamaščenostjo, kar sam vidim kot posledico prehransko toksičnega (odvisnega) okolja," razpravlja Jakše, ki je prepričan, da je ključni problem rastlinske prehrane pomanjkanje podpore s strani stroke, kot ga ima mešana prehrana, in preskromna dostopnost ponudbe zdravih rastlinskih obrokov zunaj doma.

Doc. dr. Matej Gregorič iz Centra za preučevanje in razvoj zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa razlaga, da je meso v uravnoteženi prehrani pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. "Po veljavnih priporočilih naj bi rdeče meso uživali dvakrat do trikrat na teden, belo meso (perutninsko meso) pa nekje do trikrat na teden," pojasni Gregorič, v naslednjem odgovoru pa piše, da bi morali zmanjšati uživanje mesa ter povečati delež rib v prehrani: "To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe." Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami, imajo višjo energijsko vrednost, vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in aditivov, pojasnjuje.
Zanimanje za rastlinske nadomestke za meso se povečuje, vedno več povpraševanja je tudi med gostinci
Branislava Vičar iz društva ZaŽivali! opozori na znanstveni konsenz največjih svetovnih organizacij, ki združujejo strokovnjakinje in strokovnjake za prehrano, da ustrezno načrtovana veganska prehrana zadovoljuje hranilne potrebe človeka v vseh obdobjih življenja (tudi med nosečnostjo, dojenjem in v fazi rasti). Gregorič pa je dejal, da je pri načrtovanju rastlinske prehrane nujna posebna pazljivost, pri nadomestkih za meso pa je treba biti pozoren na količino soli. "Z vegetarijansko prehrano se zaužije več zelenjave, sadja in polnovrednih žitnih izdelkov, oreščkov in stročnic ter manj nasičenih maščobnih kislin in soli (natrija), kar se odraža na nižjem krvnem tlaku in nižjih vrednostih LDL-holesterola v krvi, prepoznanih tveganjih za razvoj srčno-žilnih bolezni," pove Gregorič.
Imitacije mesa za lažji prehod
Kot odgovor na prizadevanje za zmanjšanje ali celo ukinitev uživanja mesa se na trgu pojavlja vedno več rastlinskih nadomestkov za meso. Če smo nekoč poznali živila, kot so tofu, sejtan in tempeh, je danes na trgovskih policah in v restavracijah opaziti nadomestke, ki tako po teksturi kot po načinu priprave in tudi okusu imitirajo meso, narejeni so pa iz rastlinskih beljakovin in različnih dodatkov. Nekateri so šli celo tako daleč, da posnemajo določeno vrsto mesa - denimo piščanca ali govedino. Zaradi okusa in teksture, ki spominja na meso, lahko za določeno skupino ljudi omogočajo lažji prehod na rastlinsko prehrano, a Jakše ob tem opozarja, da slednji navadno vsebujejo veliko procesiranih rastlinskih beljakovin, skupnih in nasičenih maščob, soli in aditivov na eni strani in malo ali nič prehranskih vlaknin in mikrohranil na drugi. "Če bi pojedli večjo količino popularnega rastlinskega burgerja, kot bi sicer pojedli mesa, je vprašanje, če bi to bilo res bolj zdravo." Z UVHVVR so sporočili, da za nadomestke mesa ne obstaja evropska ali nacionalna zakonodaja, ki bi opredelila njihove kakovostne karakteristike, so pa nekateri certificirani v okviru zasebnih standardov ali združenj proizvajalcev. S strani uprave so vključeni v redne nadzore glede varnosti in izpolnjevanja zahtev iz splošne živilske zakonodaje.
Manjši vpliv na okolje
Proizvodnja živil živalskega izvora uporablja več kot tri četrtine kmetijskih zemljišč, prispeva pa le 37 odstotkov beljakovin za ljudi. Deforestacija za kmetijstvo je v 67 odstotkih namenjena za krmo živali (soja, koruza, pašniki). Če naša prehrana ne bi vsebovala živalskih produktov, bi lahko za 76 odstotkov zmanjšali uporabo kmetijskih zemljišč, navaja Maja Hrovat iz Slovenskega veganskega društva. "Slovenci (direktno) pojemo le 240.000 ton žit. Kljub temu da jih pridelamo kar 547.000 ton, moramo uvoziti še 319.000 ton. Torej živali pojedo 2,6-krat toliko žit kot mi. Ali si s tem zagotovimo vsaj meso? Ne. Proizvedemo 156.900 ton mesa, uvoziti pa ga moramo še 35.700 ton. To pomeni, da če bi vsi Slovenci postali vegani, bi se sprostila (poleg pašnikov, travinj, farm) površina, na katerih se pridela 307.000 ton žita," izpostavlja Hrovatova.
Tudi slovenski proizvajalci, kot so Amaze, Juicy Marbles, Graška in Vegeat, opozarjajo na okoljevarstvene prednosti svojih izdelkov (Amaze: 95 % manjša poraba vode, 90 % manjša poraba površin, 85 % manjša proizvodnja toplogrednih plinov ...), so dejali člani Slovenskega veganskega društva.

Koliko mesa predstavlja tveganje za zdravje?
Matej Gregorič, NIJZ: "Uživanje več kot 300 gramov rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko pomeni tveganje, medtem ko količine nad 500 gramov na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje. Po podatkih nekaterih presojanih študij IARC navaja, da vsakih 50 gramov dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov."
Gašper Peresciutti, direktor podjetja Vegeat, pove, da je pred štirimi leti tudi sam razvijal produkte, ki bi poustvarili okus mesa, a se je potem v Sloveniji pojavilo ogromno ponudnikov, ki so počeli isto, zato se je odločil, da bo posnemal le teksturo in način priprave, okuse pa bo baziral na zelenjavi in oreščkih. Dejal je, da se zanimanje za rastlinske nadomestke za meso povečuje, vedno več povpraševanja je tudi med gostinci. A mnenja med tistimi, ki ne uživajo mesa, so deljena, na kar kaže tudi povpraševanje v spletni trgovini Vegansko.si. Direktor Mihael Gošnjak je namreč dejal, da je zanimanje za ene in druge približno enako. Kot Peresciutti iz podjetja Vegeat rastlinske opcije ponujajo številni ponudniki mesnih izdelkov.
Kaj je idealistično in kaj realno
Kaj je torej rešitev? Prehod na rastlinsko prehrano je eden najpomembnejših načinov, da ustavimo najbolj ekstenzivno izkoriščanje živali in prispevamo k zmanjšanju vpliva na podnebne spremembe, meni Branislava Vičar iz društva ZaŽivali!, ki si prizadeva za veganstvo v povezavi s sistemskimi spremembami, ki bodo odpravile izkoriščanje in poblagovljanje tako ljudi kot živali. Jakše meni, da je prehod na popolnoma rastlinsko prehrano idealističen. "Več zmernosti bo naredilo več dobrega," sklene prehranski strokovnjak.