Mediji in ukrepi vlad: Slovenija ob Madžarski, Rusiji, Turčiji, Armeniji ...

Kristina Božič
03.04.2020 10:16

Slovenija je v skupini držav z Madžarsko, Rusijo, Turčijo, Češko, Romunijo, Armenijo, Azerbajdžanom in Italijo, v katerih komisarka za človekove pravice Sveta Evrope opozarja, da je prišlo do nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti in v svobodo izražanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dunja Mijatović, komisarka za človekove pravice Sveta Evrope 
Ovse

Komisarka Sveta Evrope Dunja Mijatović se je odzvala tudi na nova pooblastila, ki jih je z večino lastne stranke Fidesz v parlamentu uspel v začetku tega tedna pridobiti madžarski predsednik vlade Viktor Orban. Možnost vladanja z dekreti ga spreminja v novodobnega vladarja navidezno demokratične avtokracije, novinarjem pa grozi večletna zaporna kazen, če oblasti ocenijo, da širijo lažne novice ali kritizirajo vladne poskuse spopadanja z zdravstveno krizo zaradi širjenja virusa Sars-CoV-2.
Dunja Mijatović je opozorila, da globalne zdravstvene težave, ki jih povzroča bolezen Covid-19, zahtevajo učinkovite ukrepe za zaščito zdravja in življenj ljudi. "To vključuje tudi delovanje zoper lažne informacije, ki bi lahko povzročile paniko ali družbene nemire. A na žalost nekatere vlade zlorabljajo to za vpeljavo neproporcionalnih omejitev svobode izražanja: to škodljivo postopanje se mora končati."
"Še posebej v času kriz moramo varovati naše dragocene svoboščine in pravice,"
je zapisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice. "V preteklih tednih so parlamenti, vlade in lokalne oblati sprejele zakone, dekrete in odloke, ki predstavljajo jasno tveganje za delo novinarjev in medijskih delavcev ter omejevanje pravice javnosti do obveščenosti." Komisarka posebej izpostavlja nove omejitve, sprejete na Madžarskem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Romuniji, pa tudi načrtovane zakonske spremembe v BiH in na situacijo v Armeniji, kjer je do oblastnih cenzorskih posegov v medije že prišlo v zadnjih dneh.
"Informacije so nujne, da javnost razume nevarnosti in sprejme ukrepe na individualni ravni, da se zaščiti," piše komisarka. Kljub temu dodaja, da so v zadnjih tednih zaznali zamike pri odgovarjanju na novinarska vprašanja in pri prošnjah za dostop do informacij javnega značaja na Češkem, v Italiji in Srbiji. Svari tudi pred omejevanjem dostopa novinarjem na tiskovne konference, zamejevanje pridobivanja informacij od zdravstvenih institucij ali dokumentiranja postopanja organov oblasti. 
"Ključnega pomena je, da lahko novinarji delajo v varnih pogojih, brez strahu, da bi jih nadlegovali ali napadli," posebej omeni napade na novinarje v Turčiji pa tudi v Sloveniji.
Komisarka priznava, da so oblasti v času globalne pandemije pred izzivi kot še nikoli doslej. "A to ne more biti izgovor za zatiranje medijev in posledično omejevanje dostopa ljudi do obveščenosti. Novinarji in delavci ter delavke v medijih opravljajo nepogrešljivo delo v javno korist. Njihovo delo mora biti varovano, ne spodkopavano." Dunja Mijatović opozarja, da morajo biti sprejeti ukrepi oblasti, ki posegajo v pravice in svoboščine, nujni, sorazmerni in predmet nadzora tako parlamenta kot nacionalnih organov za spoštovanje človekovih pravic. "Ukrepi, s katerimi je želja boriti se zoper lažne novice in zavajanja, ne smejo nikoli novinarjem in medijem preprečevati, da bi opravljali svoje delo, niti voditi k temu, da bi bile vsebine neupravičeno blokirane na internetu," poziva, naj države takoj spremenijo ukrepe, ki teh demokratičnih varovalk ne spoštujejo in standardov ne dosegajo. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta