Urška Mlinarič
"Če bo ponoven prehod na pouk na daljavo prispeval k stabilizaciji razmer in zajezitvi okužb, potem se seveda s tem strinjamo. Dejstvo pa je, da smo od nenehnih organizacijskih spremembah že vsi utrujeni, tako učenci kot učitelji."
Tako je vladno odločitev, da bo pouk na daljavo od 1. do 9. aprila za osnovnošolce in srednješolce spet potekal na daljavo, povzela ravnateljica OŠ I Murska Sobota Tatjana Cesnik. Sredi dneva, ko smo jo poklicali, okrožnice ministrstva še niso dobili, pravi pa, da se bodo prilagodili situaciji. "V tem času smo postali zelo prilagodljivi, trudimo se po najboljših močeh, res pa obstaja bojazen, da pouk na daljavo ne bo trajal le en teden," pravi ravnateljica, ki opozarja, da nenehne spremembe za stabilnost sistema, kot je izobraževalni, nikakor ni dober. Zdaj, ko je pouk na daljavo že pustil konkretne posledice, ki so jih v dobrem mesecu poskušali odpravljati - zaznali so slabšo učno kot tudi psihofizično kondicijo -, pa so spremembe toliko bolj stresne, čeprav, dodaja Cesnikova, so na pouk na daljavo zdaj že zelo dobro pripravljeni.
Tudi za dijake, zlasti tiste v zaključnih letnikih, vnovičen prehod na pouk na daljavo prinaša dodaten nepotreben stres. In negotovost, kako dolgo bo ta trajal. "Videli smo, da so se podaljški pouka na daljavo vlekli iz tedna v teden," pove ravnateljica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar. Ki jo, poleg tega, da bodo potrebne številne administrativne prilagoditve, spremembe načrtov ocenjevanja, saj na daljavo ni pisnih preizkusov znanja, skrbi, kako bo z zaključkom leta. "Sedanja generacija zaključnih letnikov se je že tako dolgo šolala na daljavo, da je ni mogoče primerjati s prejšnjo generacijo." Ob tem, da se sprašuje o smiselnosti mature, ki, če bo izvedena, terja dodatne prilagoditve, bi bilo, po njenem, nujno razmisliti o spremembi vpisnih pogojev na fakultete, kamor je velik naval.
