Predstavniki inženirstva, gradbeništva, urejanja prostora, tudi politični odločevalci, na posvetu GZS razpravljajo o vzrokih in možnih rešitvah glede dolgotrajnih postopkov izdajanja dovoljenj pri investicijskih projektih. Ministrstvi za okolje in za prostor premik napovedujeta z zakonodajnimi spremembami.
Današnje stanje ni dobro ne za naročnike, ne za lokalno skupnost, ne za državo, ne za zasebni sektor - je nevzdržno, je v dejal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki dogodek organizira, Gregor Ficko.
"Slišali smo, da je več deset integralnih gradbenih dovoljenj še vedno v sprejemanju. Postopki so dolgotrajni," je dejal. Zbornica je v analizi z deležniki ugotavljala, kje so vzroki, Ficko pa ni hotel nikogar izpostaviti. Odgovornost je sicer po njegovih besedah tako pri naročnikih in pripravljalcih projektov kot pri pripravljalcih zakonov in izvajalcih predpisov.
Na posvetu so opozorili, da se zakonodaja spreminja praktično vsak mandat vlade, zato si želijo, da bi bila končno napisana tako, da bo nato veljala vsaj 10 ali 15 let.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se po besedah generalne direktorice direktorata za okolje Tanje Bolte zavedajo, da je pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj pogosto dolgotrajen in kompleksen postopek, a ga bodo skušali prilagoditi z noveliranjem zakona o varstvu okolja, ki je v pripravi za obravnavo v vladi. Novosti so med drugim predvidene glede oddaje vloge in dokumentacije v elektronski obliki, posebej želijo zajeti onesnažena območja, več členov naj bi napisali bolj določno in jasno, je povedala. Z ministrstvom za naravne vire in prostor tudi usklajujejo protokol, s katerim bi zagotovili, da bi določeni postopki pridobivanja dovoljenj potekali vzporedno, je dodala.
Novela zakona o varstvu okolja ter že sprejeti noveli gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora bodo vzpostavile zakonski okvir za hitrejše izvajanje postopkov, pa je povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek.
Kot je dodal, naj bi do konca mandata vse ključne državne prostorske načrte pripravili za odločanje v vladi. Meni, da so lahko postopki hitrejši in enostavnejši, če vsi deležniki, med drugim občine, upravne enote, nosilci urejanja prostora, projektanti, "opravijo svoje delo", treba pa je tudi "znati delati" z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami.
Gajšek je med ključnimi državnimi prostorskimi načrti izpostavil manjkajoče pri tretji razvojni osi, za ureditev tretjih pasov na avtocestah pred Ljubljano in za avtocesto od Kopra do meje s Hrvaško pri Dragonji.
