Maske so v zaprtih prostorih obvezne že od prvega vala novega koronavirusa, na javnih krajih na prostem pa so bile obvezne od sredine oktobra pa do sredine decembra. Izjemoma maske niso bile potrebne pri individualni športni dejavnosti in na zelenih površinah, vendar pa le, če je bilo mogoče zagotoviti tri metre medsebojne razdalje. Pogoj o medsebojni razdalji ni veljal za člane istega gospodinjstva.
Tedanja vodja strokovne skupine ministrstva za zdravje Bojana Beović je oktobra odločitev o obvezni uporabi mask tudi na prostem zagovarjala z besedami, da nikoli ne vemo, kdaj bomo koga srečali in se z njim pogovarjali ali stali v bližini nekoga. "Bolj smiselno, kot da masko kar naprej dajemo gor in dol, je, da jo imamo ves čas na obrazu," je tedaj povedala Beovićeva.
Precej pa se je takrat pri pojasnjevanju ukrepa zapletala tedanja državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu Tina Bregant. Dejala je, da gre za učinkovit in strokovno utemeljen ukrep. Kot izjemo je navedla primer individualnega kolesarjenja. Če pa bi kolesarila družina, pa da se bo zapletlo, saj naj vladi družine niso dodali med izjeme.
Fafangel o nošenju maske na Slavniku
Mario Fafangel, prvi epidemiolog v državi in član strokovne skupine, ki je politiki predlagala zaprtje države s 1. aprilom, pa je že novembra lani v intervjuju za Mladino na vprašanje, kateri zapovedani ukrep v tistem trenutku najmanj pripomore k zamejevanju epidemije, dejal: "Nošenje maske na Slavniku." Ob utemeljitvi tega odgovora je pojasnil, da "trenutno ni na voljo nobenih raziskav", ki bi pokazale, da bi bile države, ki so zapovedale splošno nošenje mask na prostem, uspešnejše v spopadanju z epidemijo. "Ukrep splošnega nošenja mask na prostem razumem predvsem v smislu odprave potrebe po natančnejši regulaciji njihove uporabe in poenostavitvi nadzora," je še dejal takrat za Mladino.
Vendar pa praktično ves ta čas ni bilo obvezno, da sta bili ustna in nosna votlina prekriti z masko. Posameznik si je lahko ta predel prekril tudi s šalom ali ruto.
Do nove spremembe glede uporabe mask je prišlo 10. decembra lani, ko je takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne sporočila, da za zaščito nosno-ustnega predela "ne zadostuje šal ali karkoli drugega". "Obvezna je maska tam, kjer je pač ta zaščita obvezna," je povedala. Pojasnila je, da je prepustnost mask preverjena, nato pa je še povedala, da so primerne tudi pralne maske. A sprememba ni trajala dolgo: že 16. decembra maske na prostem niso bile več obvezne, če je bilo mogoče zagotavljati dovolj veliko razdaljo.
No, od 1. aprila bodo maske na prostem spet obvezne. Danes je o tem govorila vodja strokovne komisije pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. Tudi sedaj je veljalo, da so maske potrebne, če ni mogoče zagotavljati najmanj 1,5 metra medsebojne razdalje, je povedala. "Vendar smo pogosto na ta del odloka pravzaprav pozabili in prav pogosto se dogaja, da videvamo predvsem v urbanih središčih skupine ljudi, ki so na minimalni razdalji brez mask," je poudarila in dodala: "Če vemo, da se virus tudi v zunanjem okolju širi, če ni razdalja vsaj 1,5 metra, je pomembno, da vplivamo na to in preprečimo prenos virusa tudi v tem okolju."
