
Marta Kos, evropska komisarka za širitev, bo danes na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Sestala se bo z državnim vrhom. Najprej s premierjem Robertom Golobom, nato še s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in predsednico republike Natašo Pirc Musar. Premier Golob je dejal, da bo srečanje s komisarko priložnost za izmenjavo pogledov na prioritete nove Evropske komisije, širitev EU in aktualne razmere v svetu.
Komisarka je obisk potrdila prejšnji teden, ko se je s premierjem sestala ob robu srečanja liberalne politične družine Renew v Bruslju. Domovino bo obiskala po dobrih treh tednih, odkar je na položaju. Kljub zgodovini nestrinjanja z Golobom in dogajanjem znotraj Gibanja Svoboda je njuno sodelovanje zdaj spet zgledno. Kar je glede na pomembnost resorja tudi nujno.

Premier je prejšnji teden sodeloval na vrhu EU-Zahodni Balkan. Razpravo je zaznamovalo nezadovoljstvo držav kandidatk iz regije zaradi blokad držav članic, so pa kandidatke izrazile željo po premiku. Golob je o pristopnih pogajanjih dejal, da se Slovenija zavzema za spremembo pravil, da bi olajšali pristopna pogajanja in da bi bilo v začetni fazi pogajanj na mizi manj bilateralnih vprašanj. Eden od načinov za to je po premierjevem mnenju, da bi države članice v Svetu EU o posameznih korakih v pristopnih pogajanjih namesto s soglasjem odločale s kvalificirano večino. Še boljši način pa bi bil, da sploh ne bi bilo treba glasovati o vsakem koraku, je povedal.
V ekipi trije Slovenci
Vodja kabineta Marte Kos je diplomat Marko Makovec, zunanjepolitični svetovalec nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Od leta 2020 je zasedal položaj namestnika generalnega direktorja za države zahodne Evrope, Zahodnega Balkana, Turčijo in Veliko Britanijo v EEAS. V širši ekipi slovenske komisarke, v kateri močno prevladujejo ženske, sta še dve Slovenki; Ajda Gracia Golob, ki skrbi za odnose s slovenskimi mediji, ter administrativna asistentka Mateja Dolničar.
So pa tri Slovenke tudi v kabinetih drugih evropskih komisarjev. Jasna Pajnkihar, ki je bila v ekipi zdaj že nekdanjega evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, je namestnica vodje kabineta njegove naslednice Hadje Lahbib. Alisa Tiganj, ki je nazadnje delala v generalnem direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja, je članica kabineta evropskega komisarja za kmetijstvo iz Luksemburga Christopha Hansena. Hana Genorio, ki je doslej delovala v generalnem direktoratu komisije za notranji trg, pa je v kabinetu evropskega komisarja za mednarodna partnerstva iz Češke Jozefa Sikele. (sta)
Slovenija sicer že vrsto let aktivno sodeluje pri širitvi EU na Zahodni Balkan. V ta namen je Borut Pahor še kot premier oblikoval pobudo Brdo-Brioni in s partnerji skozi leta razvijal procese za pomoč državam na evropski poti. Predsednica Pirc Musar je ob prevzemu mandata obljubila, da bo s tem nadaljevala. Kot smo poročali v soboto, je Borut Pahor še zmeraj v igri za odposlanca EU v dialogu med Beogradom in Prištino, a malo verjetno je, da se bosta z zahodnobalkansko regijo ukvarjala dva Slovenca. Ne glede na to ima Slovenija poleg resorja Marte Kos že zaradi svoje kredibilnosti na Zahodnem Balkanu priložnost, da se uveljavi kot protagonistka v izvajanju politike EU in pospeši proces širitve.

Najbližje članstvu v Uniji je Črna gora, ki je pred dnevi po sedmih letih letih zaprla tri pogajalska poglavja. V naslednjih dveh letih želi zapreti še preostala in do leta 2028 postali 28. članica EU. Zaprtje enega poglavja zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj blokira Hrvaška. Korak bližje odprtju novega sklopa poglavij je tudi Srbija, medtem ko jih je Albanija odprla pred dnevi. Severna Makedonija ima v zadnjih letih težave zaradi blokade Bolgarije. Pristopna pogajanja je EU letos začela še z BiH. Edina država, ki nima statusa kandidatke, je Kosovo.
Glede blokad pristopnih pogajanj s kandidatkami s strani članic, nazadnje v primeru Črne gore in Srbije, je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa dejal, da je vnašanje dvostranskih vprašanj med državami članicami in kandidatkami za članstvo v proces širitve EU nepravično.