Marta Kos prvič kot evropska komisarka v domovini: Zakaj ima Slovenija kredibilnost pri vprašanju širitve EU?

Jon Knez Jon Knez
23.12.2024 06:00

Domovino bo obiskala po dobrih treh tednih, odkar je na položaju. Srečanje priložnost za izmenjavo pogledov na prioritete nove Evropske komisije, širitev EU in aktualne razmere v svetu.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
S premierjem Golobom sta spet v dobrih odnosih.
KPV

Marta Kos, evropska komisarka za širitev, bo danes na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Sestala se bo z državnim vrhom. Najprej s premierjem Robertom Golobom, nato še s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in predsednico republike Natašo Pirc Musar. Premier Golob je dejal, da bo srečanje s komisarko priložnost za izmenjavo pogledov na prioritete nove Evropske komisije, širitev EU in aktualne razmere v svetu. 

Komisarka je obisk potrdila prejšnji teden, ko se je s premierjem sestala ob robu srečanja liberalne politične družine Renew v Bruslju. Domovino bo obiskala po dobrih treh tednih, odkar je na položaju. Kljub zgodovini nestrinjanja z Golobom in dogajanjem znotraj Gibanja Svoboda je njuno sodelovanje zdaj spet zgledno. Kar je glede na pomembnost resorja tudi nujno. 

S šefinjo Evropske komisije Ursulo von der Leyen 
Profimedia

Premier je prejšnji teden sodeloval na vrhu EU-Zahodni Balkan. Razpravo je zaznamovalo nezadovoljstvo držav kandidatk iz regije zaradi blokad držav članic, so pa kandidatke izrazile željo po premiku. Golob je o pristopnih pogajanjih dejal, da se Slovenija zavzema za spremembo pravil, da bi olajšali pristopna pogajanja in da bi bilo v začetni fazi pogajanj na mizi manj bilateralnih vprašanj. Eden od načinov za to je po premierjevem mnenju, da bi države članice v Svetu EU o posameznih korakih v pristopnih pogajanjih namesto s soglasjem odločale s kvalificirano večino. Še boljši način pa bi bil, da sploh ne bi bilo treba glasovati o vsakem koraku, je povedal.

Slovenija sicer že vrsto let aktivno sodeluje pri širitvi EU na Zahodni Balkan. V ta namen je Borut Pahor še kot premier oblikoval pobudo Brdo-Brioni in s partnerji skozi leta razvijal procese za pomoč državam na evropski poti. Predsednica Pirc Musar je ob prevzemu mandata obljubila, da bo s tem nadaljevala. Kot smo poročali v soboto, je Borut Pahor še zmeraj v igri za odposlanca EU v dialogu med Beogradom in Prištino, a malo verjetno je, da se bosta z zahodnobalkansko regijo ukvarjala dva Slovenca. Ne glede na to ima Slovenija poleg resorja Marte Kos že zaradi svoje kredibilnosti na Zahodnem Balkanu priložnost, da se uveljavi kot protagonistka v izvajanju politike EU in pospeši proces širitve. 

Z albanskim premierjem Edijem Ramo in madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom 
Profimedia

Najbližje članstvu v Uniji je Črna gora, ki je pred dnevi po sedmih letih letih zaprla tri pogajalska poglavja. V naslednjih dveh letih želi zapreti še preostala in do leta 2028 postali 28. članica EU. Zaprtje enega poglavja zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj blokira Hrvaška. Korak bližje odprtju novega sklopa poglavij je tudi Srbija, medtem ko jih je Albanija odprla pred dnevi. Severna Makedonija ima v zadnjih letih težave zaradi blokade Bolgarije. Pristopna pogajanja je EU letos začela še z BiH. Edina država, ki nima statusa kandidatke, je Kosovo. 

Glede blokad pristopnih pogajanj s kandidatkami s strani članic, nazadnje v primeru Črne gore in Srbije, je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa dejal, da je vnašanje dvostranskih vprašanj med državami članicami in kandidatkami za članstvo v proces širitve EU nepravično. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.