Marko Hribovšek je spisal elektronsko sporočilo, polno slovničnih napak in zatipkanih besed. Iz sporočila je mogoče razbrati, da se je mudilo. Njegova stranka je potrebovala podjetje v Veliki Britaniji. Ker ni bilo prvo, ki ga je Hribovšek dal ustanoviti v tej državi, je sporočilu samoiniciativno dodal še kopijo potnega lista lastnika in dokaz o njegovem prebivališču.
E-sporočilo je bilo namenjeno Oliverju Hartmannu, tedanjemu direktorju poslovnega razvoja pri družbi Formations House iz Londona, eni od mnogih, ki se v Veliki Britaniji ukvarjajo z ustanavljanjem in upravljanjem podjetij za druge. Hribovšek je prek Hartmanna ustanovil vsaj sedem britanskih podjetij za različne Slovence.
Formations House je v središču mednarodnega novinarskega preiskovalnega projekta #29Leaks (29pobeglih), ki zadeva "pobegle" dokumente te družbe, s katerimi so se več mesecev ukvarjali novinarji 20 medijev v 16 državah, tudi Oštro.si v Sloveniji.
"Nikoli nisem imel opravka s sumljivo stranko."
Podjetje, ki bo opetnajstilo državo
Bil je 18. julij 2016, ko je Hribovšek pisal Hartmannu. Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Oštra.si, kažejo, da je moralo biti na relaciji Ljubljana–Brežice–Zagreb vroče.
Po dostopnih podatkih so tedaj že potekale priprave na operacijo uvoza luksuznih avtomobilov v Slovenijo in na Hrvaško, ki jo bosta poltretje leto pozneje – januarja 2019 – z bilateralnimi aretacijami prekinili slovenska in hrvaška policija. Pri nas naj bi po poročanju Siola.net osumili 11 Slovencev, dva Hrvata in dve slovenski podjetji, na Hrvaškem pa šest slovenskih in štiri hrvaške državljane ter pet hrvaških podjetij, navaja dokument, ki smo ga pridobili.
Do takrat naj bi osumljenci proračun Hrvaške že opetnajstili za najmanj slabih 2,2 milijona evrov neplačanih davkov, je izračunala tamkajšnja davčna uprava. V Sloveniji ocena davčne škode po naših neuradnih informacijah še ni znana.
Po ugotovitvah iz sklepa o začetku preiskave hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), ki ga je pridobil Oštro.si, naj bi domnevno kriminalno združbo na Hrvaškem vodila Slovenca: prvoosumljeni Matija Iskra in drugoosumljeni Tomaž Stopar. Da naj bi bila osumljena tudi v slovenskem delu preiskave, je Siol.net poročal januarja 2019, ko so v obeh državah potekale aretacije.
"Lahko bi rekli, da ima Formations House precejšen apetit za tveganje, kar je njihova pravica, vendar ima to zdaj, kot kaže, predvidljive posledice za njihov ugled."
Na poti tudi stari znanci
Mesec dni po ustanovitvi je SAPP UK prevzel podjetje AL-CAP 1000, d. o. o. na Hrvaškem, ki ga Uskok danes uvršča med peterico družb, osumljenih, da naj bi hrvaški proračun oškodovale z domnevno neregularnim uvozom avtomobilov. Pri tem naj bi skupina "varčevalne" učinke pri plačilu davkov dosegla tudi s ponarejanjem uradnih dokumentov hrvaške davčne uprave.
Na podlagi Uskokovega dokumenta in drugih, ki smo jih pridobili, smo lahko delno rekonstruirali dogajanje in domnevne vpletene v obeh državah, predvsem pa poti denarja in 86 avtomobilov priznanih znamk zlasti iz Nemčije čez Slovenijo na Hrvaško.
"Domnevno poneverjeni račun naj bi bil podlaga za registracijo vozila na Hrvaškem."
Prvo in drugo vozilo prečkata mejo
Decembra 2016 se je Marku Hribovšku spet mudilo. Oliverju Hartmannu, svoji kontaktni osebi pri družbi Formations House, je pisal, da v treh dneh potrebuje notarsko overjene kopije dokumentov podjetja SAPP UK.
V tem mesecu se je po ugotovitvah preiskovalcev Uskoka začela operacija uvoza avtomobilov na Hrvaško čez Slovenijo, ki se je končala januarja 2019. Takrat so skupino ustavile aretacije v obeh državah.
"Dejal je, da je seznanjen s podatkom, da je direktor v nekem podjetju, ker ga je pred dvema letoma nekdo klical in mu to povedal."
"Hribovška so mediji v preteklosti že povezali vsaj z nekaterimi posli Roka Furlana, s posli obsojenega davčnega utajevalca in uvoznika avtomobilov Andreja Jeršiča ter z orionovskimi posli."
Postaja Brežice
Podjetje MPO je za razumevanje, kako je potekal uvoz avtomobilov, pomembno zato, ker naj bi jih imela večina pred izvozom na Hrvaško "vmesno postajo" v avtosalonu v Brežicah. Po naših podatkih in zbranih dokumentih gre za poslovne prostore na naslovu Mladinska ulica 12, ki so bili do januarja 2019 v lasti nepremičninskega podjetja PRO-REM. To je danes v likvidaciji, sicer pa je bila njegova končna lastnica banka NLB.
PRO-REM je novembra 2018 objavil javno povabilo za oddajo zavezujočih ponudb za nrepremičnino na Mladinski ulici. Januarja 2019, slab teden pred aretacijami v obeh državah, je dobila novega lastnika (po dostopnih podatkih nepovezanega s skupino).
V tem avtosalonu je po javno dostopnih informacijah delovalo podjetje MPO, prej pa je tam poslovala Avtohiša K, kjer je bil do leta 2014 prokurist še eden izmed zdajšnjih slovenskih osumljencev pri uvozu avtomobilov z utajo davkov, brežiški podjetnik Krunoslav Filipičič.
Podjetje MPO, registrirano kot oglaševalska agencija, je na spletnem mestu MPO-autopark.eu oglaševalo rabljena vozila, ki so po ugotovitvah Uskoka čakala v salonu na brežiškem naslovu podjetja. Prodajali naj bi jih po precej nižjih cenah od tržnih, slogan podjetja pa je bil: "We have the best cars!" (Imamo najboljše avtomobile!) V oglasih so zatrjevali, da imajo vozila znano zgodovino.
PRO-REM smo vprašali, kdo je bil najemnik poslovnih prostorov na Mladinski ulici 12 v Brežicah pred njihovo prodajo. Iz piar službe NLB so nam v njihovem imenu odgovorili, da "so registrirani za poslovanje v prometu z nepremičninami in kot taki niso zavezani k posredovanju informacij (skladno z ZDIJZ), po katerih sprašujete".
Ker je PRO-REM do navedene nepremičnine prišel z oddelitvijo in prevzemom premoženja podjetja NLB Leasing, smo v sodnem registru pridobili dokumentacijo o tem prenosu.
Iz nje je razvidno, da je avtosalon na Mladinski ulici že leta 2013 najelo podjetje Fin-Nep inženiring iz Ljubljane. Od ustanovitve leta 2008 ga obvladuje Tomaž Stopar, drugoosumljeni v hrvaškem delu uvoza avtomobilov z domnevno utajo davkov.
Januarja 2018 naj bi podjetje Fin-Nep po ugotovitvah Uskoka v shemo za uvoz luksuznih avtomobilov prodalo tudi rabljen mercedes GLA 200D 4matic. Pri tem uvozu naj bi bilo utajenih dobrih 9500 evrov davka.
Minimalni skupni znesek vseh neplačanih dajatev zaradi domnevno nezakonitega uvoza naj bi bil po ugotovitvah Uskoka 16,2 milijona kun oziroma skoraj 2,2 milijona evrov. Od tega je največji delež neplačani davek na dodano vrednost (1,26 milijona evrov), sledita posebni davek na motorna vozila (914.734 evrov) in nadomestilo za gospodarjenje z odpadnimi avtomobili (11.557 evrov).
Preiskovalci trdijo, da je skupina davke utajila tudi s ponarejanjem uradnih odločb hrvaške davčne uprave in državnega sklada za zaščito okolja.
Kako so izpuhteli davki
Kot smo pojasnili zgoraj, so organizatorji sheme – največkrat naj bi bil to Matija Iskra – avtomobile kupovali predvsem v avtosalonih v Nemčiji. Vseh, katerih uvoz so analizirali pri Uskoku, je bilo 86.
V večini primerov so se prodajalci avtomobilov pojavili le enkrat pri enem uvozu, pri čemer je bila, kažejo podatki, najbolj očitna izjema podjetje The E-Emporium GmbH iz Münchna. V tem času ga je lastniško obvladovala družba iz kroga orionovcev, The E-Emporium Limited iz Velike Britanije, od decembra 2017 pa je bil njegov direktor Rok Furlan.
Ne glede na to, ali je bil prodajalec povezan s kupci ali ne, naj bi osumljenci avtomobile kupovali po neto ceni, torej brez davka na dodano vrednost. Pri čezmejni trgovini znotraj Evropske unije namreč prodajalec davka ne obračuna, dolžan pa ga je obračunati kupec pri prvi nadaljnji prodaji v svoji državi.
Uskok v odločitvi za preiskavo navaja, da v primeru uvoza avtomobilov ni bil obračunan nemški DDV v višini 19 odstotkov od prodajne cene avtomobila, saj ga je bil dolžan plačati končni kupec vozila na Hrvaškem (v večini primerov Kapis, d. o. o.). Temu naj bi se osumljenci izognili z zlorabo posebne ureditve za preprodajalce, zavezane za plačilo DDV.
Ureditev je namenjena preprodajalcem rabljenih izdelkov, na katere je bil davek že plačan, kot so potrdili strokovnjaki za davke in računovodstvo, pri katerih smo preverili naše izsledke.
K poročanju o tej zgodbi je prispeval tudi Umar Cheema s pakistanskega časnika The News.
Ljudje z ulice
Uskok je v odločitvi o začetku preiskave zapisal, da naj bi Iskra in Stopar prek drugih osumljencev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji iskala osebe "v slabem finančnem in zdravstvenem stanju", v imenu katerih so nato prevzemali ali ustanavljali podjetja, odpirali bančne račune, sklepali naročniška razmerja pri mobilnih operaterjih in podobno.
Prej omenjeno podjetje Dora 10 Prom je uradno, po podatkih hrvaškega sodnega registra, obvladoval njegov direktor Joško Javornik iz Slovenije. V obdobju od leta 2016 do 2018 je Dora 10 Prom ustvarila več kot 5,9 milijona evrov prihodkov, toda njen lastnik in direktor ni imel stalnega prebivališča.
Po ugotovitvah, ki so jih Uskoku po njihovih navedbah posredovali z novomeške policijske uprave, naj bi bil Javornik "oseba slabega premoženjskega stanja, ki živi v Centru za socialno varstvo v Ljubljani, Tržaška cesta 40". Gre za enoto ljubljanskega centra za socialno delo, kjer so prijavljene osebe, ki nimajo stalnega naslova.
Javornika smo prek domačina, ki je želel ostati neimenovan, izsledili v okolici Velikih Lašč, kjer smo izvedeli, da naj bi večkrat prišli ponj z avtomobilom s hrvaško registracijo in ga odpeljali podpisovat dokumente v zameno za plačilo. V lokalnem okolju naj bi bil znan po vzdevku – Direktor.
Pozneje smo ga našli tudi za oseben pogovor. Vse je zanikal. Dejal je, da je seznanjen s podatkom, da je direktor v nekem podjetju, ker ga je pred dvema letoma nekdo klical in mu to povedal. Da ga nikoli ni nihče prišel iskat z avtomobilom s hrvaško registracijo, da pa se je enkrat, ko je hodil ob cesti, ob njem ustavil BMW s hrvaškimi tablicami in neki človek ga je vprašal, kam gre, nato pa se je odpeljal naprej.
In tudi notarja da ni videl od blizu, razen ko se je ločil od žene. Sicer pa ga "direktor" kliče znanec, je povedal in zanikal, da bi ga tako klicali drugi. Tudi plačila da ni prejel od nikogar.
Prvotno objavljeno na Oštro.
Nazaj v prihodnost
Tak način poslovanja, za katerega so potrebna imena slamnatih mož, ki so lahko brezdomne osebe, ostareli ali lokalni posebneži, vsaj v Sloveniji ni nov. Najmanj od leta 2012, najverjetneje pa že nekaj let prej, so to metodo uporabljali tudi tako imenovani orionovci.
Gre za skupino ljudi, ki je prek mreže slamnatih družb pomagala, da so se ugašala podjetja, ki so se znašla v raznovrstnih težavah. Mreža se je po poročanju Dela iz leta 2013 raztezala iz Slovenije prek Slovaške in Velike Britanije do ameriške zvezne države Delaware.
Ker so podjetja "izginjala" s prevzemi in pripojitvami, ki so jih izvajali orionovci, je njihovim lastnikom mednarodno razvejena mreža podjetij omogočala skrivanje premoženja pred upniki ali beg pred davkarijo. Pogosto so zaradi brisanja sledi spreminjali tudi imena podjetij, ki so jih prevzeli, ali pa so jih preselili na naslove, na katerih niso bila znana in dosegljiva za uradne pošiljatelje.
Naposled so v teh operacijah nasankali vsi: banke, davčna uprava in dobavitelji. Nekateri primeri so sicer končali na sodišču. V zadevi domnevnega oškodovanja državnega podjetja Elektrooptika je bila 2017. obsojena Barbara Podlogar, ki je po ugotovitvah časnika veljala za ključno operativko med orionovci.
Sodbo je nato potrdilo tudi višje sodišče, Podlogarjeva pa je letos začela prestajati kazen. Toda po zgolj enem tednu so jo po navodilu vrhovnega sodišča izpustili. To je namreč po poročanju nepridobitnega medija Podčrto.si ugodilo zahtevi njenih zagovornikov za revizijo sodbe višjega sodišča in presodilo, da bo sodbo najverjetneje razveljavilo.
Podlogarjeva je bila, preden se je pojavila kot ključna orionovka, prokuristka podjetja Orion LTD, ki je na prelomu tisočletja ponujalo posojila kreditno nesposobnim, ti pa so v zavarovanje zastavili svoje nepremičnine. To so posojilojemalci po tedanjem poročanju medijev mislili, dokler niso ugotovili, da so jih pravzaprav prenesli na Orion.
Družba je šla pozneje v stečaj, državno tožilstvo pa je začelo preiskavo, ki se je leta 2008 končala z odstopom od pregona.
Okrog leta 2014, ko so mediji že dve leti poročali o Podlogarjevi in njenem sodelavcu Alešu Alojziju Rusu, so se med prevzemniki podjetij v težavah pojavila nova imena. Eno od teh je bilo Marko Hribovšek z začetka zgodbe.
Hribovška so mediji v preteklosti že povezali vsaj z nekaterimi posli Roka Furlana, s posli obsojenega davčnega utajevalca in uvoznika avtomobilov Andreja Jeršiča ter z orionovskimi posli.
Drugi človek, ki se je zaradi pravnega zastopanja Matije Iskre, prvoosumljenega na Hrvaškem, spet pojavil v "bližini" orionovcev, pa je nekdanji državni tožilec Boštjan Penko, ki je leta 2008 odstopil od pregona v zadevi Orion. Pozneje naj bi moral zaradi tega zapustiti tožilske vrste.
Danes je odvetnik. Njegov račun za zastopanje Matije Iskre v kazenski zadevi je britanskemu podjetju Formations House julija 2016, kot dokaz o naslovu prebivališča, posredoval Marko Hribovšek.
Penko je zapisal, da odprte zadeve komentira zgolj v primeru, da ima za to soglasje svojih strank. "V konkretnem primeru pa takšnega soglasja (še) nimam, zato se bom zaenkrat vzdržal komentarja." Prav tako nam ni mogel posredovati odgovorov na vprašanja za Tomaža Stoparja, ki ga zastopa v tej zadevi. Pojasnil je, da Stopar "trenutno ni dosegljiv iz objektivnih razlogov".
Iskra nam je prek odvetnika sporočil, da na naša vprašanja ne more odgovoriti zaradi odprtega postopka. Poskusili smo stopiti v stik tudi z drugimi slovenskimi osumljenci, a nam je uspelo priklicati le Krunoslava Filipčiča, ki se je jezil na nas in dejal, da ničesar ne komentira. Potrdil je le, da je imel hišno preiskavo. Igorju Pintariču smo prek družinskega člana posredovali telefonsko številko in prošnjo za klic s pojasnilom, za kaj gre, a se nanjo ni odzval.
Ana Marija Stopar pa je prek odvetnika sporočila, da se je odločila, "da na novinarska vprašanja ne bo odgovarjala tudi iz razloga, ker je preiskava, ki poteka na Hrvaškem, označena z zaupnostjo in nikomur ni dovoljeno, da drugim prenaša podatke iz spisa". Furlanov zastopnik se na vprašanja ni odzval.
Med hrvaškimi osumljenci smo našli Maria Čabrajo, ki je dejal, da bo povedal zgolj: "Nimam komentarja." Drugi se na naše poskuse niso odzvali, brez odgovorov so ostala tudi e-sporočila in klici nekaterim hrvaškim odvetnikom slovenskih ali hrvaških osumljencev. Odzvala se je le Stoparjeva odvetnica, ki je zapisala, da nima navade "intervjuvati stranke za novinarje" in naj vprašanja naslovimo neposredno nanj, ko bo spet dostopen.
Hrvaški Uskok in slovensko specializirano državno tožilstvo, ki preiskavo usmerja pri nas, zadeve v interesu predkazenskega postopka, ki še poteka, ne komentirata.
