Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana je na današnji novinarski konferenci odgovorila tudi na vprašanje o tem, kako komentira švedski pristop, ki temelji bolj na priporočilih kot prepovedih? "Tukaj je zelo pomembno to, da je švedska kultura in mentaliteta popolnoma drugačna, kot je naša. Pri njih je to, da neka vladna institucija ali neka druga institucija nekaj priporoči, bolj upoštevano, kot če se pri nas izda odlok oziroma zakon. Torej, za Švedsko je priporočilo več kot za nas zakon. Če imajo Švedi priporočilo, se bo to upoštevalo praktično v 100 odstotkih. Pri nas veste, kako je, če izdamo odlok. Vsi bomo iskali, kako ga ne bomo upoštevali, medtem ko bodo na Švedskem to upoštevali." Pravi, da če gremo natančno pogledati, vidimo, da njihova priporočila samo zvenijo bolj milo, v resnici pa so zelo podobna našim.
Odzvala se je tudi na neuradne informacije, da naj bi se več zdravnikov ene od klinik UKC Ljubljana ta konec tedna udeležilo poroke. "Tudi pri zdravnikih imamo Gaussovo krivuljo. Imamo ene, ki so pretirano skrbni, imamo večino, ki se drži priporočil, in imamo tudi takšne, ki so mnenja, da se covid njih ne tiče in da je njihovo privatno življenje bolj pomembno, kot so priporočila, ki preprečujejo širjenje covida." Logarjeva pravi, da se moramo zavedati, da virus nima delovnega časa. Tudi takrat, ko gremo iz službe in bi želeli živeti čim bolj normalno, v tem trenutku tega ne moremo in ne smemo, ker na ta način omogočamo, da se virus širi, da prihaja do novih žarišč in virus prinašamo v službeno okolje.
Javnost pri nastopanju v zvezi s koronavirusom najbolj zaupa zdravstveni stroki
Pri nastopanju v povezavi z novim koronavirusom javnost najbolj zaupa direktorju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešu Rozmanu, najmanj pa notranjemu ministru Alešu Hojsu, je pokazala javnomnenjska raziskava družbe Valicon. Velika večina jih meni, da bodo neobičajne razmere zaradi virusa trajale pol leta ali več.
Rozman je v anketi dobil stopnjo zaupanja 53, pri čemer najvišja stopnja 100 pomeni, da so vsi anketiranci odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, -100 pa, da mu sploh ne zaupajo. Rozmanu po stopnji zaupanja sledi mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan (stopnja zaupanja 48), temu pa infektologinja z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Mateja Logar (stopnja zaupanja 45). Vodja svetovalne skupine za covid-19 in infektologinja UKC Ljubljana Bojana Beović beleži stopnjo zaupanja osem.
Na zadnjem mestu izmed izbranih 19 najvidnejših imen, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi s covidom-19, se je znašel notranji minister Hojs, ki je zabeležil stopnjo zaupanja -58. Sledita mu premier Janez Janša (stopnja zaupanja -48) in vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin (stopnja zaupanja -46). V spomladanskih meritvah je imel Janša izmerjeno stopnjo zaupanja med -47 in -52 in mu tako izmerjena stopnja ostaja na približno enaki ravni. Izgublja pa zaupanje Kacin, katerega stopnja zaupanja je še spomladi znašala -23.
Slabih 15 odstotkov anketiranih ne zaupa nobenemu izmed 19 izbranih. (STA)
