Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je v anketi dobil stopnjo zaupanja 61, pri čemer najvišja stopnja 100 pomeni, da so vsi anketiranci odgovorili, da nekomu zaupajo, -100 pa, da mu sploh ne zaupajo. Isto stopnjo zaupanja je dobila Mateja Logar, ki ji je v začetku oktobra zaupalo 45 odstotkov anketirancev.
Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel beleži najvišjo rast stopnje prepoznavnosti. Prepoznavnost je opazno višja tudi pri direktorjih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Maribor, Janezu Poklukarju in Vojku Flisu, ter vodji svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje in infektologinji UKC Ljubljana Bojani Beović.
Dvomestno rast stopnje zaupanja beleži še pet govorcev epidemije, na pozitivnem delu lestvice sta predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslav Petrovec. Ostali trije pa ostajajo v območju negativne stopnje zaupanja, to so minister za zdravje Tomaž Gantar, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek ter vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.
Na zadnjem mestu izmed 19 najvidnejših imen, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi s covidom-19, je notranji minister Hojs, ki je zabeležil stopnjo zaupanja -59. Tik pred njim sta premier Janez Janša (stopnja zaupanja -50) in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec (stopnja zaupanja -41).
Okoli 12 odstotkov anketiranih ne zaupa nobenemu izmed 19 izbranih, to je za tri odstotne točke manj kot v prvi spomladanski meritvi.
Valiconova raziskava #Novanormalnost je potekala od 27. do 29. novembra, v njej pa je sodelovalo 539 ljudi.
Desetina ljudi kljub epidemiji še vedno obiskuje druga gospodinjstva
Desetina vprašanih je kljub epidemiji novembra obiskala dve gospodinjstvi, pri čemer še vedno obstaja del ljudi, ki obiskov ni bistveno omejil, je pokazal drugi del Valiconove ankete, ki so jo opravili v drugem tednu novembra. Dobra polovica ljudi sicer ne obiskuje drugih gospodinjstev, dobra četrtina pa je obiskala le eno gospodinjstvo.
V skupnem projektu Sledilnika za covid-19, Mladih zdravnikov Slovenije in Valicona so ob prejšnji teden že objavljenih rezultatih raziskave za preučevanje vzorcev vedenja pri obiskovanju delovnega mesta, na nacionalno reprezentativnem vzorcu 527 sodelujočih povprašali še o njihovem vedenju med epidemijo.
Iz zbranih podatkov so ugotovili, da je šest odstotkov vprašanih še vedno v tednu dni obiskalo tri do štiri, štiri odstotke pa celo pet ali več drugih gospodinjstev. Glede na to, da je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je omenjena desetina ljudi v enem tednu imela stik z več kot desetimi osebami.
O razlogih za obiske anketa sicer ni spraševala, a raziskovalci domnevajo, da gre pri tistih, ki so obiskali eno gospodinjstvo, v določeni meri za obiske znotraj ozkega družinskega kroga ter za pomoč najbližjim.
Izjemno zaskrbljujoče pa je po njihovem, da je ravno v skupini 103 ljudi, ki poročajo o dveh ali več obiskih v enem tednu, največ takih s simptomi okužbe, saj o dveh ali več simptomih poroča kar 23 odstotkov vprašanih iz te skupine. V njej je tudi največ, okoli 14 odstotkov ljudi, odgovorilo, da so bili v preteklih dveh tednih v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba s covidom-19.
Po skupnem povzetku obeh delov ankete je raziskava pokazala, da 36 odstotkov ne hodi ne na delo in ne na obiske, njihovo vedenje pa je tudi najbolj varno. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ne preseneča, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let.
