Inflacijo še naprej spodbujajo predvsem cene hrane, je danes objavil statistični urad. Podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za sedem odstotkov) je tako k medletni inflaciji prispevala 1,3 odstotne točke. Sledile so podražitve v restavracijah in hotelih (za 4,9 odstotka) ter zdravstvu (za 4,8 odstotka). Prva skupina je inflacijo zvišala za 0,4 odstotne točke, druga pa za 0,3 odstotne točke.
Storitve so se v povprečju podražile za 2,8 odstotka, blago pa za 2,5 odstotka. Pri blagu dnevne porabe so se cene zvišale za 3,2 odstotka, pri poltrajnem blagu za dva odstotka, pri trajnem blagu pa za 0,4 odstotka.
V primerjavi z avgustom so se cene življenjskih potrebščin v povprečju znižale za 0,4 odstotka.
Ob izteku poletne turistične sezone so se cene počitniških paketov znižale za 12,7 odstotka, kar je k mesečni deflaciji prispevalo 0,6 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k mesečnemu upadu cen dodale še pocenitve nastanitvenih storitev (za 6,1 odstotka), proizvodov in storitev za osebna vozila (za 0,7 odstotka) ter hrane (za 0,5 odstotka).
Podražile so se tudi obleke
Po drugi strani pa so se zaradi konca poletnih razprodaj in zamenjave za jesensko-zimsko kolekcijo cene oblačil zvišale za 12 odstotkov, kar je deflacijo ublažilo za 0,5 odstotne točke.
Medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila septembra 2,7-odstotna. To je bilo 0,3 odstotne točke manj kot avgusta in dve odstotni točki več kot pred enim letom. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene.
Cene storitev so bile po tem kazalniku na letni ravni v povprečju višje za 3,8 odstotka, cene blaga pa za 2,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,9 odstotka in poltrajno blago za 1,2 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,2 odstotka.
