Na razpis za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je tudi letos prijavil le Letalski center Maribor. To dejavnost opravlja že več kot 40 let, država pa mu je tudi letos za to namenila nekaj več kot 280.000 evrov.
To je po Kraljevih besedah veliko manj od dejanskih potreb. "Že leta dobesedno delamo minus, a vztrajamo, ker smo to obljubili državljankam in državljanom ter da piloti vzdržujejo kondicijo in znanje. Ker če zadevo opustimo, bo potem trajalo, da jo lahko znova vzpostavimo," je povedal Darko Kralj.
Kralj pojasnjuje, da so nevihte vedno bolj intenzivne in ponavadi pokrivajo veliko območje, v državi pa imamo le eno letalo za izvajanje obrambe pred točo. To pokriva vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske statistične regije ter koroško občino Podvelka. "Za tako veliko območje, kot ga pokrivamo, bi potrebovali vsaj tri letala," je dejal Kralj.
"Delamo vse, kar je v naši moči. Vsega ne moremo preprečiti, a če ne bi delali, bi bilo na branjenem območju vsaj 50 odstotkov več toče," je prepričan.
Pogosto podaja primerjave z ureditvijo čez mejo v Avstriji. "Avstrijci imajo tu takoj čez mejo dva centra, s po štirimi letali in 300 urami letenja za vsako letalo. Mi imamo v pogodbi 36 ur, ki smo jih letos že skoraj izčrpali," je ponazoril.
Ker so že skoraj izčrpali s pogodbo dogovorjeno količino snovi za posipavanje, bodo zaprosili ministrstvo za dodatna sredstva. "Letos je bilo dosti dela. Akcije trajajo po dve uri, kajti imeli smo kup kompleksnih neviht, ki jih je treba obdelovati več časa," je povedal Kralj.
Meni, da bi morala država tej dejavnosti posvečati podobno pozornost kot zagotavljanju požarne varnosti. V Letalskem centru Maribor pa imajo že tri leta v hangarju dodatno letalo, za katero so jim bila obljubljena sredstva za usposobitev in homologacijo, da bi tako imeli vsaj dve letali. "A nam to letalo zdaj dela samo dodatne stroške," je kritičen.
Težava ostaja odpiralni čas Letališča Edvarda Rusjana Maribor, s katerim zadnja leta upravlja državna družba DRI na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom za infrastrukturo. Po Kraljevih besedah se že dlje časa dogovarjajo, da bi bilo letališče tako kot nekoč odprto za Letalski center Maribor tudi po uradnem delovnem času, a ni posluha. Tako lahko uporabljajo mariborsko letališče le do 16.30 ob delovnih dneh in do 20. ure ob koncu tedna.
"To je za nas velik problem. Do zdaj smo trikrat selili letalo na drugo letališče, ko je bila nevarnost, a ne vem, s katerimi sredstvi bomo to pokrivali," je še povedal Kralj.
Dodal je, da je Slovenija vedno bolj na udaru toče tudi zaradi intenzivnejše letalske obrambe pred točo v Avstriji, zato je zadnji čas, da država tej dejavnosti posveti več pozornosti. Po njegovih besedah je zanimanje za izvajanje te dejavnosti tudi v drugih delih Slovenije, a v trenutnih razmerah to ni mogoče.
