Struktura delovno aktivnih se ob tem spreminja, vse več je tujcev. Več kot polovica delovno aktivnih odhaja na delo v drugo občino, je v luči prihajajočega praznika dela objavil statistični urad.
Kot so pojasnili statistiki, je bilo še leta 2010 med delovno aktivnimi v Sloveniji 92,6 odstotka državljanov Slovenije, lani je ta delež upadel na 84,3 odstotka.
Delež delovno aktivnih z državljanstvom katere izmed preostalih članic EU se je v tem obdobju gibal med 0,5 odstotka in 2,1 odstotka, medtem ko delež tistih z državljanstvom drugih držav narašča - lani jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi 13,7 odstotka.
Leta 2024 je največ delovno aktivnih oseb, 22,3 odstotka vseh, delalo v predelovalnih dejavnostih, sledili sta področji trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (12,3 odstotka) ter izobraževanje (8,6 odstotka).
23,5 odstotka vseh delovno aktivnih je delalo v poklicni skupini strokovnjaki. Med njimi je bilo največ strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje.
Za predlanski oktober so, gledano po poklicnih skupinah, najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji (3731 evrov), najnižjo pa tisti, ki so opravljali poklice za preprosta dela (1477 evrov), so izračunali statistiki.
Med povprečnimi mesečnimi bruto plačami po standardni klasifikaciji dejavnosti so bile plače za oktober 2023 najvišje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3183 evrov), najnižje pa v gostinstvu (1569 evrov).
V istem obdobju so bile povprečne mesečne bruto plače zaposlenih državljanov Slovenije za 5,2 odstotka višje od povprečja, medtem ko so bile plače državljanov preostalih članic EU od povprečja nižje za 10,8 odstotka, plače državljanov nečlanic EU pa za 29,1 odstotka.
Medtem število prostih delovnih mest že skoraj dve leti upada. V lanskem zadnjem četrtletju jih je bilo na voljo približno 17.900 ali 7,5 odstotka manj kot v predhodnem četrtletju. Tudi medletna primerjava kaže na 14 odstotkov manjše povpraševanje po novi delovni sili.
V zadnjem četrtletju lani je bil obseg povpraševanja največji v gradbeništvu, kjer so delodajalci iskali skoraj 3200 novih sodelavcev, in v predelovalnih dejavnostih, kjer so našteli okoli 3100 prostih delovnih mest.
Konec lanskega leta je na delo v drugo občino odhajalo približno 510.000 delovno aktivnih, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami je bilo samo 34 takšnih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine. Med njimi je izstopala občina Trzin, ki je imela približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana. V prestolnico na delo prihaja skoraj 141.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.400 njenih delovno aktivnih prebivalcev.
Na delo v drugo statistično regijo pa je ob koncu leta 2024 odhajalo okoli 207.300 delovnih migrantov ali 22,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Opazna je centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji. Ta je bila v zadnjih osmih letih edina regija z več delovnimi mesti, kot je bilo v njej delovno aktivnih prebivalcev, so še zapisali na statističnem uradu.
