Krivulje napredka cepljenja v Sloveniji so skrb vzbujajoče. Namesto vzponov se vrstijo padci, količine cepiva v skladiščih krepko presegajo porabo. Ob tem se vrsti vse več opozoril, da je za omejevanje različice delta nujna bistveno večja precepljenost kot pri drugih doslej znanih. V Sloveniji so v laboratorijih prejšnji teden potrdili 65 okužb z delto, teden predtem 16. Največ različice delta sta Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) potrdila v osrednjeslovenski regiji, in sicer 38. Medtem se je cepljenje v nekaterih starostnih skupinah skoraj popolnoma ustavilo. "Po precepljenosti nad 50 let smo na repu EU-držav. Cepljenje v 50+ starostnih skupinah se je skoraj čisto ustavilo, vedno manj pa je tudi novih oseb, ki pristopijo k cepljenju (samo še 1590 na dan, rekord 10.885 na dan). A koga to skrbi?" se je nedavno vprašal Luka Renko, vodilna sila Covid sledilnika.
Državni projekt
Opozorila, prošnje in pozivi so na vladnih tiskovnih konferencah že stalnica, teče tudi več kampanj za promocijo cepljenja, in sicer na raznih platformah, zadnja vključuje promocije pri stojnicah, minister za zdravje Janez Poklukar napoveduje cepljenje v bolnišnicah. A kot kaže, so brez učinka. V nekaterih državah, denimo na Irskem in Portugalskem ter v Španiji, je starejša populacija 100-odstotno precepljena.
Ukaze naj nadomesti vtis samoumevnosti
Tadej Troha s filozofskega inštituta ZRC Sazu: "Lepo se vidi razlika v pristopih med temi državami in Slovenijo. Cepile so po zelo preprostem programu: razdelile so populacijo v določene skupine in najprej so cepili starejše od 85 let, nato naslednjo skupino itd. Niso cepili najprej prijavljenih, tistih, ki so se odločili za cepljenje, ampak so se odločili, da bodo cepili vse v eni skupini, in so šele nato cepili vse v naslednji skupini. Kljub temu da ni cepljenje v nobeni od teh držav obvezno, so zaradi te doslednosti rezultati takšni, kot bi bilo obvezno." Ker cepljenja država ne more zaukazati, mora poiskati druge načine, da to nadomesti. Namesto obveznosti je torej treba ustvariti nekaj takega, kot je samoumevnost cepljenja, trdi Troha. "Država lahko poskuša ustvarjati vtis, da cepljenje ni nekaj, o čemer vsak na dolgo razmišlja, sploh če nima dostopa do podatkov in znanj. Ta napaka je bila storjena pri nas. Vsi smo se strinjali, da je treba cepiti najbolj ogrožene, ampak celo v tej skupini nismo cepili vseh. Ko smo prešli mejo 60 odstotkov, smo že prešli na naslednjo skupino. Kako naj nekdo, ki je star 25 let, vzame cepljenje za samoumevno, če ga država ni vzela za samoumevno niti za starejše od 85 let, ki veljajo za najbolj ogrožene? Pri nas je bilo cepljenje samoumevno le v domovih za ostarele," pravi Troha. Kasneje so se dogajala preskakovanja na vabilo, spreminjanje pravil cepljenja in drugo. Red, ki naj bi dajal vtis, da država misli resno, se je porušil.
Ljudje so zamašili ušesa
Ta kapital je sedaj izgubljen. Kako torej ljudi pripraviti do cepljenja? Cepljenje je treba organizirati tako, da ljudje ne razmišljajo preveč o tem, kaj bodo naredili, meni Troha. "Imamo populacijo, ki je absolutno proti cepljenju in je ne moreš več pripraviti do tega, da bi se cepila, še vedno pa je segment, ki se preprosto ne more odločiti. Odlašajo, trdijo, da se bodo cepili, ko bo to res nujno, ampak takrat bo morda že prepozno. Drugi ne najdejo časa, ne morejo izbrati trenutka ... Tudi telefon je nekaterim težko zavrteti. Narediti bi bilo treba vse stranske korake do cepljenja namesto njih. To so ljudje, ki niso popolnoma proti cepljenju, ampak iščejo izgovore. Pomembna kategorija so prebolevniki, ki so resno vzeli prepoved cepljenja, preden mine pol leta od bolezni. Ta ukrep je bil sprejet v drugih okoliščinah, ko je bilo cepiva premalo. Pri nas pa je prebolevnost sistemsko nadomestila cepljenje in država je pomagala ljudem pri odlašanju."
Kako rešiti težavo? Troha izpostavi pomen cepljenja skupin prebivalstva: "To, da univerze niso organizirale cepljenja študentov, se mi zdi noro. Zagotovo bi se cepilo več študentov, namesto da se morajo sami spomniti, klicati, iskati. Treba je iskati vse organizirane načine, kako cepiti skupine ljudi. Lahko bi cepljenje organizirala obrtna zbornica za določene poklice, univerza za študente in tako dalje."
Bi pomagale nove oglaševalske kampanje? "Ne, mislim, da smo fazo oglasnih spotov prešli. Ljudje so že zamašili ušesa, in dokler ne bo spet stanje slabše, bodo ostali gluhi za taka prepričevanja. Najboljša kampanja je skozi dejanja, organizirana cepljenja za skupine."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
