Nova Slovenija (NSi) nasprotuje vladnemu predlogu zakona, ki uvaja 25-odstotni davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev. Kot alternativo so v zakonodajni postopek vložili svoj predlog, ki predvideva nižjo, petodstotno obdavčitev. Gre sicer za predlog Ivana Simiča, nekdanjega prvega moža Fursa in tudi nekdanjega svetovalca v Janševi vladi. Predlog je včeraj predstavil poslanec Jernej Vrtovec. Ker je predlog že vložen v državni zbor, pa ima prednost pred predlogom zakona sedanje vlade o obdavčitvi kriptosredstev, ki je šele zaključil javno obravnavo.
Zakon o poenostavitvi obdavčevanja unovčevanja kriptosredstev je pripravil davčni strokovnjak Ivan Simič, NSi pa ga je prevzela in v petek vložila v parlamentarno proceduro, je na tiskovni konferenci pojasnil Vrtovec. Po predlogu NSi bi bile transakcije unovčenja oziroma izplačila kriptovalut obdavčene po petodstotni stopnji, medtem ko bi bile menjave do vrednosti 10.000 evrov oproščene davka.
Spodbudili bi vlagatelje iz tujine, zadržali ustanovitelje podjetij
Po besedah Vrtovca je cilj predloga administrativno enostavno in razumljivo obdavčevanje. "Verjamemo, da bomo s tem spodbudili vlagatelje iz tujine in zadržali obstoječe lastnike ter ustanovitelje podjetij v Sloveniji," je dejal.
Ob tem je ostro kritiziral vladni predlog zakona, ki med drugim zahteva podrobno evidenco vseh pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, ne glede na platformo ali digitalno denarnico. Zavezanci bi morali vsako leto oddati davčni obračun, davek pa bi se obračunal po 25-odstotni proporcionalni stopnji. "Z našim zakonom želimo preprečiti novo vladno neumnost in zaščititi varčevalce v kriptovalutah," je poudaril Vrtovec in dodal, da je po nekaterih ocenah vsak peti Slovenec vlagatelj v kriptovalute.
"Kriptovalute so specifična tema. To ni enako kot varčevanje v vzajemnih skladih. Gre za še bolj plaho ptico in zakaj jih ne bi obdržali v Sloveniji?" je dejal Vrtovec in dodal, da poznavalci vedo, da gre na kriptotrgu za stotine transakcij, in da je zato nemogoče določiti davčno osnovo.
Tudi Ivan Simič je ocenil, da je predlagana rešitev primernejša, saj je v praksi nemogoče slediti vsem transakcijam, ki se zgodijo pred prenosom sredstev na klasične transakcijske račune. "Teh transakcij je lahko tudi 10.000 ali več, kar močno otežuje davčni nadzor," je opozoril.
Vlada bi pobirala več
Spomnimo - minuli mesec je finančni minister Klemen Boštjančič predstavil vladni predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki predvideva 25-odstotno obdavčitev dobičkov iz trgovanja s kriptovalutami (in tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti). Minister je poudaril, da kriptosredstva zdaj sploh niso obdavčena, kar po njegovem mnenju spodbuja vlagatelje k naložbam v manj regulirane in bolj tvegane instrumente.
Predlog zakona predvideva, da bi bili obdavčeni menjava kriptosredstev za tradicionalno valuto, prenos za blago ali storitve ter vsak drug prenos na drugo osebo. Menjave med različnimi kriptovalutami ali prenosi med denarnicami istega imetnika ne bi bili obdavčeni. Zavezanci bi morali voditi evidenco vseh pridobitev in odsvojitev kriptosredstev ter vsako leto oddati davčni obračun. Minister Boštjančič je še poudaril, da cilj obdavčitve ni povečanje davčnih prihodkov, temveč vzpostavitev logične in pregledne regulacije, ki bo vlagatelje usmerjala k bolj varnim in reguliranim finančnim instrumentom.
Obdavčitev kriptodobička po Evropi
Države Evropske unije nimajo enotnega sistema obdavčitve prihodkov, ki jih državljani ustvarijo z digitalnim denarjem. So pa članice v zadnjih letih sprejele nekaj zakonov, ki to področje urejajo, kajti trg kriptovalut raste vse hitreje. V Avstriji so kapitalski dobički obdavčeni 27,5-odstotno. Zdaj tudi ni več oprostitve obdavčitve po določenem času hranjenja (do 2022 je bila oprostitev po enem letu). Obdavčena je tudi menjava kriptosredstev. V Italiji davka na kapitalske dobičke iz kriptotrgovanja ni, če dobiček ne preseže 51.000 evrov v enem letu, nad to vrednostjo znaša davek na kapitalske dobičke 26 odstotkov. Posebnost nove zakonodaje (od leta 2023) je uvedba registracije kriptopremoženja v davčnih napovedih. Na Hrvaškem so kapitalski dobički obdavčeni z desetimi odstotki plus občinskim davkom, kar skupaj znese približno 12 odstotkov. Po dveh letih hranjenja kriptosredstev obdavčitve ni več. Na Madžarskem so kapitalski dobički obdavčeni s 15 odstotki plus 13-odstotnimi socialnimi prispevki (z omejitvami). V Nemčiji so ti dobički oproščeni plačila davka, če so kriptosredstva v lasti več kot eno leto, če so bila v lasti manj kot leto, pa velja obdavčitev po dohodninski lestvici (od 14 do 45 odstotkov).
