Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je povedal, da so v zadnjih tednih v Sloveniji zaznali počasno padanje števila na novo potrjenih okužb s koronavirusom, a da je bila v zadnjem tednu spet zabeležena počasna rast tega števila. Dodal je, da se je delež 7-dnevne incidence v 14-dnevni incidenci v zadnjem tednu z 41 dvignil na 50. "Kar tudi kaže na poslabšanje trenda," je komentiral številke. Sicer pa število umrlih pada.
Poudaril je, da je Slovenija po odkritih okužbah v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pri vrhu med državami Evropske unije. Za nami so še Češka, Španija in Portugalska.
Pojasnil je, da Slovenija ne sodi med države, ki bi imele najbolj stroge ukrepe za omejevanje širjenja koronavirusa. "So države, ki so bistveno bolj stroge," je poudaril Krek. Pri tem je posebej omenil Nizozemsko, ki ima najstrožje ukrepe v EU, ter tudi Nemčijo, ki ima prav tako strožje ukrepe. Hkrati pa je 14-dnevna incidenca v teh dveh državah nižja kot v Sloveniji (Nizozemska 431, Nemčija 266, Slovenija 824). Povedal je tudi, da so bili lani v spomladanskem valu v Sloveniji v veljavi bistveno strožji ukrepi, kot so trenutno.
Pokazal je tudi podatek o zmanjšanju rednega odhajanja na delo v času epidemije. V Sloveniji je to število za 10 odstotkov nižje kot pred epidemijo. Na prvem mestu je Velika Britanija, kjer je dnevnih odhodov na delo za 29 odstotkov manj, sledi Norveška, kjer je teh odhodov manj za 21 odstotkov, na Nizozemskem, v Romuniji in Španiji pa za 18 odstotkov. V Nemčiji je za 15 odstotkov manj odhodov na delo kot pred epidemijo.
Glede na simulacijo, ki jo je prikazal Krek, bi se epidemija v Sloveniji "izpela nekje v maju, tam nekje junija". Če pa bi se situacija še poslabšala, bi se epidemija še podaljšala, je poudaril.
"Stanje v Evropi je alarmantno, cela Evropa se boji britanskega seva," je povedal Krek, pri tem je poudaril, da je prisoten tudi južnoafriški sev, ki so ga že odkrili v sosednji Avstriji. "V kolikor se bo britanski sev začel širiti z vso svojo močjo, znamo priti v hud tretji val," je povedal Krek.
"Nisem ravno prepričan, da drži, da bomo šele sredi marca meseca imeli vrh britanskega seva. Če se bo britanski sev razmnožil med nami in prav gotovo se bo razmnožil, če mu bomo dali to možnost, se bo razvil zelo hitro. Zato je lahko že konec februarja kar huda situacija," je odgovoril na novinarsko vprašanje.
Po preboleli bolezni se lahko pojavijo tudi posledice
Ljudje, ki so covid-19 preboleli, se tudi po tem soočajo s posledicami bolezni. Veliko obolelih ima namreč še dolgo časa resne posledice. Nekateri morajo na novo shoditi, spremlja jih utrujenost, imajo kognitiven motnje, težave s koncentracijo, prisotne so lahko poškodbe srca, pljučne embolije in venske tromboze, kažejo se težave z dihanjem. Pri otrocih se lahko razvije večorganski vnetni sindrom.
Hkrati je Krek opozoril, da vseh dolgotrajnih posledic bolezni še ne poznamo ter da bolezen vpliva tudi na gospodarstvo, šolstvo in družbeni razvoj.
